Sre\u010danja z volkom ali medvedom so v naravi redka. Zaradi vse ve\u010dje obremenjenosti okolja in prisotnosti ljudi v gozdnem prostoru pa se sre\u010danja vseeno dogajajo. Tako medved kot volk sta zelo previdni \u017eivalski vrsti, ki \u010dloveka dojemata kot neposredno nevarnost. Zaradi izjemno razvitih \u010dutil nas \u017eivali v gozdu zaznajo tako zgodaj, da se sre\u010danju skoraj vedno izognejo. Vseeno pa nastanejo situacije, ko do sre\u010danj pride, zato je pomembno, da znamo v taki situaciji pravilno odreagirati. Dobro je, da znamo oceniti okoli\u0161\u010dine sre\u010danja in da smo seznanjeni s primernim vedenjem na obmo\u010dju teh vrst.<\/p>\n
V nadaljevanju podajamo priporo\u010dila za ustrezno vedenje, s katerim se lahko v veliki meri izognemo neza\u017eelenim sre\u010danjem oziroma dose\u017eemo, da se bodo morebitna sre\u010danja kon\u010dala brez slabih posledic za \u010dloveka in \u017eival. Najve\u010dkrat pride do sre\u010danja, ko \u017eival (npr. medveda) v njenem \u017eivljenjskem okolju presenetimo. \u010ce se \u017eelimo temu izogniti, moramo predvsem opozarjati na na\u0161o prisotnost v gozdu. To ne pomeni, da moramo glasno kri\u010dati in tako vznemirjati celoten gozdni prostor. Zelo pomembno pa je opozoriti nase ob prehodih skozi gosto vegetacijo in na nepreglednih obmo\u010djih. Priporo\u010dljivo je ob\u010dasno za\u017evi\u017egati ali udariti s palico po deblu. \u010ce kljub temu opazimo medveda ali volka, ostanimo mirni, opozorimo nase z mirnim glasom in se po\u010dasi umaknimo. \u017divalim moramo pustiti dovolj prostora za nadaljevanje poti. Na\u0161e reakcije ob sre\u010danju morajo biti kar se da mirne, tako se \u017eivali ne bodo po\u010dutile ogro\u017eene in se bodo praviloma umaknile. Zelo pomembno je, da pri umiku nikoli ne te\u010demo. \u010ce volka ali medveda opazimo preden on opazi nas, se mu ne pribli\u017eujemo in ga ne motimo.<\/p>\n
Sre\u010danja z medvedom<\/strong><\/p>\n Sre\u010danja z medvedi v naravi so razmeroma redka, saj se medved obi\u010dajno umakne, preden sploh zaznamo njegovo prisotnost. Kljub temu je dobro poznati nekaj osnovnih informacij o medvedu in njegovem vedenju, saj le tako lahko pravilno odreagiramo ob morebitnem sre\u010danju z njim.<\/p>\n Pri sre\u010danju medveda moramo ostati mirni in se po\u010dasi umakniti. Pred medvedom ne posku\u0161amo be\u017eati ali plezati na drevo, saj so medvedi zelo dobri plezalci in teka\u010di, ki v teku lahko dose\u017eejo hitrost do 50 km\/h. Medvedi so radovedne \u017eivali. \u010ce se medved dvigne na zadnje noge, s tem ne izkazuje napadalnosti, ampak preverja okolico. V tem primeru moramo opozoriti nase z mirnim glasom. Medved bo tako zaznal prisotnost \u010dloveka in se umaknil. Podatki ka\u017eejo, da so napadi medveda na \u010dloveka zelo redki. Medved napade le, \u010de ga presenetimo ali izzovemo, pri \u010demer gre za obrambno reakcijo.<\/p>\n \u010ce med sprehodom v gozdu opazimo medvedji brlog, se le-temu ne pribli\u017eujemo in nikoli ne posku\u0161amo vstopiti vanj. To je najbolj pomembno v \u010dasu med oktobrom in majem, ko pri medvedih poteka zimski po\u010ditek. V tem obdobju odsvetujemo obiskovanje jam in brezen na obmo\u010dju prisotnosti medveda, saj so to priljubljena zimska zato\u010di\u0161\u010da medveda.<\/p>\n Med sprehodi v gozdu moramo imeti psa na povodcu. V Sloveniji se prav zaradi spu\u0161\u010denega psa, ki razdra\u017ei medveda in se v begu vrne k gospodarju, zgodi najve\u010d napadov.<\/p>\n Zelo pomembno je, da medveda v bli\u017eini naselij oziroma \u010dlovekovih bivali\u0161\u010d ne hranimo. Ostanke hrane ali drugih organskih odpadkov ne odlagamo niti v gozdu, ali v bli\u017eini gozdnega roba. Odlagamo jih v ustrezne, medvedu nedostopne smetnjake, ali jih odnesemo s seboj. Zelo pomembno je, da medvedom prepre\u010dimo povezovanje hrane s prisotnostjo \u010dloveka ter s tem ohranimo naravno pla\u0161nost medvedov. Navajanje medvedov na hrano \u010dlove\u0161kega izvora je namre\u010d eden glavnih vzrokov za pojavljanje konfliktov med \u010dlovekom in medvedom.<\/p>\n Sre\u010danja z volkovi<\/strong><\/p>\n Sre\u010danja z volkovi so druga\u010dne narave. Volkovi so zelo pla\u0161ne \u017eivali, ki se \u010dloveka izogibajo. Praviloma je bli\u017enjih sre\u010danj z volkovi zelo malo. V teh redkih situacijah pa volk ne napade, ampak se pred \u010dlovekom hitro umakne.<\/p>\n Za razliko od medvedov volkovi \u017eivijo v tropih. Vsak trop ima alfa samca in alfa samico, ki trop vodita in usmerjata. Za volkove je zna\u010dilno, da so zelo teritorialne \u017eivali, kar pomeni, da \u017eivijo, lovijo in se gibljejo le na nekem dolo\u010denem ozemlju ali teritoriju. To ozemlje branijo tudi pred drugimi volkovi. Teritorije ozna\u010dujejo z iztrebki, urinom in s tuljenjem. Ve\u010dinoma se gibljejo in lovijo pono\u010di. Sre\u010danje s tropom ni nevarno, saj se volkovi ljudi izrazito bojijo. Volkove smo ljudje tiso\u010dletja preganjali in jim tako globoko vtisnili strah, zato se nas izogibajo in nas ne dojemajo kot potencialni plen. Zaradi izjemno razvitih \u010dutil se volkovi \u010dloveku najpogosteje izognejo, \u0161e preden pride do sre\u010danja. Ob morebitnem sre\u010danju je najbolje, da odreagiramo podobno kot pri medvedu: ostanemo mirni, opozorimo na na\u0161o prisotnost in se umaknemo.<\/p>\n Volkovi so plenilci, zato ne zahajajo v bli\u017eino naselij, ker bi tam iskali razli\u010dne organske odpadke. Do konfliktov s \u010dlovekom pride zaradi napadov volkov na drobnico in ostalo pa\u0161no \u017eivino. V takih primerih gre najve\u010dkrat za neprimerno za\u0161\u010dito pa\u0161nih \u017eivali in tako za volkove lahko dostopen plen. Pred nastankom \u0161kode je premo\u017eenje mogo\u010de u\u010dinkovito za\u0161\u010dititi s pomo\u010djo visokih elektromre\u017e ali s pastirskimi psi. Ravno omenjeni na\u010dini za\u0161\u010dite so v zadnjih letih veliko prispevali k mo\u010dnemu zmanj\u0161anju \u0161kod pri tistih slovenskih rejcih, ki uporabljajo tovrstne ukrepe.<\/p>\n Sobivanje \u010dloveka z velikimi zvermi je mogo\u010de predvsem z dobrim poznavanjem teh karizmati\u010dnih vrst. Z majhnimi, a vendar u\u010dinkovitimi ukrepi, lahko uspe\u0161no zmanj\u0161amo \u0161tevilo sre\u010danj z velikimi zvermi, zato si tudi v okviru projekta LIFE DINALP BEAR prizadevamo, da bo z bolj\u0161im poznavanjem zveri in njihovih navad tudi sobivanje la\u017eje. Ve\u010d informacij o na\u0161ih aktivnostih si lahko preberete na spletni strani www.dinalpbear.eu.<\/p>\n Ale\u0161 Pi\u010dulin, Toma\u017e Berce in Matej Bartol<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Sre\u010danja z volkom ali medvedom so v naravi redka. Zaradi vse ve\u010dje obremenjenosti okolja in prisotnosti ljudi v gozdnem prostoru pa se sre\u010danja vseeno dogajajo. Tako medved kot volk sta zelo previdni \u017eivalski vrsti, ki \u010dloveka dojemata kot neposredno nevarnost. Zaradi izjemno razvitih \u010dutil nas \u017eivali v gozdu zaznajo tako zgodaj, da se sre\u010danju skoraj vedno izognejo. Vseeno pa nastanejo […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":11681,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_exactmetrics_skip_tracking":false,"_exactmetrics_sitenote_active":false,"_exactmetrics_sitenote_note":"","_exactmetrics_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[],"class_list":["post-11680","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zanimvo"],"yoast_head":"\n