Uradno besedilo o Krajevni skupnosti Podpe\u010d-Preserje<\/p>\n
Pod sv. Ano, na zahodnem pobo\u010dju krimskega pogorja le\u017ei obcestna vas Podpe\u010d. Znana je predvsem po kamnolomu, iz katerega pridobivajo znani podpe\u0161ki marmor. Izkori\u0161\u010dali so ga \u017ee Rimljani, ki so celo izkopali nov odsek struge Ljubljanice bli\u017eje Podpe\u010di, da so ga s \u010dolni lahko vozili v Emono. Podpe\u0161ki marmor je bil zelo priljubljen material arhitekta Jo\u017eeta Ple\u010dnika. V Podpe\u010di je bilo pomembno pristani\u0161\u010de vse do 19. stoletja, ko je bila zgrajena \u017eelezni\u0161ka povezava preko Ljubljanskega barja.<\/p>\n
Za vas Jezero je najbolj zna\u010dilno kra\u0161ko jezero okrogle oblike, ki je z globino 47 metrov najglobje naravno jezero v Sloveniji, razgla\u0161eno tudi za naravni spomenik. Va\u0161\u010dani so ponosni na cerkev sv. Lovrenca iz 12. stoletja, stoje\u010do na osamelcu nedale\u010d od vasi.
\nLepa turisti\u010dna to\u010dka privablja poleti \u0161tevilne ribi\u010de, kopalce in sprehajalce, ki imajo obilo mo\u017enosti za planinske pohode. Iz Jezera vodi planinska pot do Planince, od koder je \u010dudovit razgled na Barje in njegove osamelce. Na tej planoti je obnovljena cerkev sv. Toma\u017ea. V okolici lahko najdemo ve\u010d kra\u0161kih jam. V daljavi se dviguje do vi\u0161ine 1107 metrov nad morjem veli\u010dastni Krim.<\/p>\n
Podpe\u0161ka vila je bila zgrajena 1925. leta po na\u010drtih znanega arhitekta Jo\u017eefa Ple\u010dnika na \u017eeljo dru\u017eine Kobi. K objektu sta spadala do nedavnega tudi zunanji bazen in lep park, zasajen s tisami, vrbami, rde\u010dimi bukvami in \u0161e nekaterimi drugimi drevesi. Podjetje Hoja jo je leta 1964 odkupilo od lastnice in v njej organiziralo zdravstveno slu\u017ebo za bli\u017enjo in daljno okolico. Sedanji lastnik, ob\u010dina Brezovica, se je obvezala, da vili povrne nekdanji sijaj.<\/p>\n
Apneni\u010darstvo je zelo stara dejavnost, s katero pridobivajo apno za zidavo in beljenje. Ljudsko izro\u010dilo pravi, da je kraj po tej obrti dobil celo svoje ime. Kuhanje ali \u017eganje apna je zelo zahtevno opravilo, saj je najprej potrebno v kamnolomu nalomiti apnenec, ga v apnenici zlo\u017eiti v obok, pri katerem je potebno paziti na natan\u010dno zlaganje. Ko je apnenica nalo\u017eena do vrha, zazidajo vhod in skozi majhno odprtino kurijo od pet do devet dni. Ko je delo kon\u010dano, se apno hladi ve\u010d dni, nato pa se v posebnih bazenih gasi.<\/p>\n
Iz podpe\u0161kega kamna je bilo zgrajenih veliko znamenitih zgradb; v arhitekturi Ljubljane ga je rad uporabljal tudi arhitekt Jo\u017ee Ple\u010dnik. Kamen je doma\u010dinom predstavljal zaslu\u017eek, zato so se pojavili mojstri kamnoseki, znani dale\u010d naokoli. Iz kamna so izklesani mnogi nagrobni spomeniki, skoraj vsaka starej\u0161a hi\u0161a pa ima iz njega oblikovana vhodna vrata ali vogale hi\u0161e, nekje pa tudi tlake. Danes je kamnolom opu\u0161\u010den, saj je lomljenje kamna ogro\u017ealo okolje. Kljub te\u017ekemu kamnose\u0161kemu delu je v Podpe\u010di ostalo podjetje za obdelavo \u017elahtnega kamna – Mineral. Zdi se, da se bo apneni\u010darstvo v Podpe\u010di ohranilo \u0161e naprej, saj je zanimanje za tako pridobljeno apno veliko.<\/p>\n
Ko popotnik prihaja v na\u0161e kraje, se v njegovi daljavi na pobo\u010dju krimskih gozdov ble\u0161\u010di mala cerkvica sv. Toma\u017ea na Planinci. Postavljena je bila \u017ee leta 1321, ko je bila v njej podpisana neka pomembna, po vsej verjetnosti cerkvena pogodba. Planinca je tudi najmanj\u0161i kraj na\u0161e ob\u010dine.<\/p>\n
Na malem gri\u010dku levo od vasi Jezero \u017ee od konca 11. stoletja sameva mala cerkvica sv. Lovrenca, grajena v romanskem slogu in po velikosti enaka cerkvici na Planinci.<\/p>\n
Jezero je zavarovano kot naravni spomenik in je zaradi slikovite okolice prijetna izletni\u0161ka to\u010dka. Doma\u010dini poznajo legendo o zmaju, ki pravi, da sega voda dale\u010d pod zemljo. V njej le\u017ei stra\u0161en zmaj, po doma\u010de lintvern, ki ima glavo pod cerkvico sv. Ane, rep pa mu sega dale\u010d pod Krim. In kadar z njim zamahne, nastane povodenj. Tu je tudi gozdna u\u010dna pot, ki povezuje tudi vse skupnosti in ustanove Ljubljanskega barja.<\/p>\n
Ribolov je prijetna sprostitvena dejavnost, ob kateri v lepotah okolja \u010dlovek prisluhne naravi in svojemu srcu. Jezero je bogato z ribami in tako tudi priljubljeno pri \u0161tevilnih ribi\u010dih in ne samo med doma\u010do ribi\u0161ko dru\u017eino Barje.<\/p>\n
Barje je zaradi ugodnih zra\u010dnih tokov eno od najugodnej\u0161ih preletnih podro\u010dij v Sloveniji. Ob Ljubljanici so \u010dlani Aero kluba iz Ljubljane skupaj z doma\u010dini zgradili pristajalno stezo za lahka in jadralna letala.<\/p>\n
V Podpe\u010di se za\u010denjajo lepe izhodi\u0161\u010dne to\u010dke za obisk barjanskih osamelcev, sv. Lovrenca, sv. Ane, sv. Jo\u017eefa, \u017dalostne gore, tu se za\u010denja tudi ena glavnih poti na Krim.<\/p>\n
Struga Ljubljanice je prej potekala \u010dez barjanska tla mimo Str\u017eena, sredi polja med Notranjimi Goricami in Podpe\u010djo. Rimljani pa so, da bi si olaj\u0161ali prevoz dragocenega podpe\u0161kega marmorja, strugo speljali prav v neposredno bli\u017eino kamnoloma.<\/p>\n
Preserje<\/p>\n
Gru\u010dasta vas Preserje se nahaja ob vzno\u017eju hriba s cerkvijo sv. Jo\u017eefa, ki se razteza od Podpe\u010di do Rakitne. V vasi je \u017eupnijska cerkev sv. Vida, ki jo krasi pomembna zgodnjebaro\u010dna arhitektura iz leta 1711. Na ju\u017enem delu vasi pod Dolenjo Brezovico se razprostira poplavno kra\u0161ko polje Ponikve s ponikalnico, na ravnici pod naseljem Kamnik pod Krimom pa le\u017ei kra\u0161ki bruhalnik. Med obronki Slemena, Lopate in Vrha je strnjena hribovska vas Gorenja Brezovica, katere sredi\u0161\u010de vasi zaznamuje votivna kapela iz leta 1926. Med \u017dalostno goro, priljubljeno bo\u017ejo potjo, in Tisovcem je skrita vasica Kamnik pod Krimom s staro gotsko cerkvijo sv. Florijana iz 15. stoletja.<\/p>\n
Z \u017eelezni\u0161ko povezavo Ljubljana-Trst je tudi Preserje pridobilo \u017eelezni\u0161ko postajo. Presersko kamnino iz kamnoloma pod \u017dalostno goro so uporabljali za beton, nasipe \u017eelezni\u0161kih prog in izgradnjo cest. Izkori\u0161\u010danje kamnoloma so pred kratkim opustili in \u010daka, da ga ozemljijo in zasadijo z drevesi.<\/p>\n
Hrib, na katerem stoji cerkev sv. Jo\u017eefa, se imenuje Mle\u010dnik. V cerkvi je nad vhodom v zvonik vklesana letnica 1657. Domneva se, da je bila cerkev takrat sezidana. To je bil \u010das, ko so zelo \u010dastili sv. Jo\u017eefa in se mu priporo\u010dali. Zato je bila ta cerkev bo\u017ejepotna. Cerkev sv. Jo\u017eefa je pomembna, ker prva uvaja obliko osmerokotnika v na\u0161o arhitekturo. V notranjosti je velik oltar, odli\u010dno delo iz lesa in \u010drnega marmorja, ki pa datira v leto 1686. Po tehniki zidave lahko sodimo, da je delo kra\u0161kega stavbarja.<\/p>\n
V vasi Gorenja in Dolenja Brezovica so doma\u010dini ohranili doma\u010da hi\u0161na imena, po katerih se poznajo \u0161e danes. U\u010denci O\u0160 Preserje so z raziskovalno nalogo odkrivali pomen in izvor hi\u0161nih imenih, za zaklju\u010dek pa so vas opremili z zna\u010dilnimi tablami.<\/p>\n
Cerkev sv. Ane stoji na hribu tik nad Podpe\u010djo, od koder je prekrasen razgled po vsem Ljubljanskem barju od Vrhnike do \u0160kofljice. Zato je priljubljen cilj mnogih doma\u010dih in okoli\u0161kih romarjev ter turistov. Cerkev sv. Ane v sedanji obliki je iz konca 16. ali za\u010detka 17. stoletja. Sezidana je na temeljih stare gotske cerkve. Leta 1968 je so doma\u010dini obnovili, \u017eal pa notranja obnova ni dokon\u010dana, saj je cerkev skoraj brez opreme. Glavni romarski shod je na nedeljo po sv. Ani.<\/p>\n
Cerkev sv. Vida v Preserju je prvi\u010d omenjena \u017ee leta 1321, verjetno pa je obstajala \u017ee prej. Sedanja je bila sezidana v baro\u010dnem slogu leta 1711, posvetil pa jo je gori\u0161ki nad\u0161kof Mihael Attems leta 1752. Cerkev so poslikali deloma \u0160tefan \u0160ubic, deloma Janez \u0160ubic, veliko kupolo pa slikar Trpin. Orgle so Milav\u010deve. Zelo lepi kamniti oltarji so izdelani iz podpe\u0161kega marmorja in so delo kamnose\u0161ke delavnice v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri pri Borovnici.<\/p>\n
Med vasjo Preserje in Dolenja Brezovica se razprostira kra\u0161ko polje Ponikve. Ob de\u017eju je poplavljeno, sicer pa po njem vijuga Kra\u0161ki potok. Voda odteka skozi po\u017eiralnik v ni\u017ejo le\u017ee\u010do vas Podpe\u010d. Znani geograf Melik meni, da so Ponikve najmanj\u0161e kra\u0161ko polje v Sloveniji z vsemi zna\u010dilnostmi.<\/p>\n
Nedale\u010d od vasi Gori\u010di\u010da pod Krimom se nahaja Gori\u0161ki mah.
\nGori\u0161ki mah predstavlja najve\u010dje in do sedaj najbolj ohranjeno visoko barje na obmo\u010dju Ljubljanskega barja. Na povr\u0161ini skoraj 19 ha velikih in do dveh metrov debelih \u0161otnih plasteh najdemo pestre vegetacijske zdru\u017ebe od \u0161otnega mahu, ro\u017emarinke, okroglolistne rosike do sestojev puhaste breze, rde\u010dega bora, smreke in krhlike. V jesenskih mesecih nas bodo toplo sprejele in prijetno presenetile za vsako oko nenavadno lepe, medonosne planjave jesenske vrese. Nedvomno gre za zadnji tovrstni biser na Barju.<\/p>\n
Pred leti so furmani s konjskimi vpregami vozili v Ljubljano podpe\u0161ki marmor, gospodinje pa so na tr\u017enico peljale prodajat pridelke. Danes se ko\u010dijo, poznano tudi pod imenom zapravljiv\u010dek, vidi predvsem na posebnih sve\u010danostih, porokah in va\u0161kih sre\u010danjih.<\/p>\n
Tradicija igranja z belo \u017eogico je v vaseh pod Krimom dolga \u017ee ve\u010d kot 35 let. Namiznoteni\u0161ki klub ETA Preserje iz Preserja je vzgojil \u0161tevilne mlade talente, ki uspe\u0161no tekmujejo v najvi\u0161ji slovenski ligi.<\/p>\n
Polharska dru\u017eina je aktivna \u017ee ve\u010d let, v njej pa deluje precej \u010dlanov. V lasti imajo svoj Polharski dom. Vsako jesen pripravljajo lov na polhe in Polharsko no\u010d. Polhi so dragoceni zaradi krzna, masti in mesa. Do nedavnega je bil na ogled tudi polharski muzej (klikni za ogled predstavitve) v zasebni lasti, blizu \u017eelezni\u0161ke postaje Preserje.<\/p>\n
Veseli vsakega obiskovalca so doma\u010dini Preserja postavili li\u010dno narejen kozol\u010dek, kjer za\u017eelijo popotniku dobrodo\u0161lico in sre\u010do na poti.<\/p>\n
Zaradi bogatih me\u0161anih gozdov je razvita tudi \u010debelarska dejavnost, s katero se ljubiteljsko ukvarja kar nekaj doma\u010dinov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Uradno besedilo o Krajevni skupnosti Podpe\u010d-Preserje Pod sv. Ano, na zahodnem pobo\u010dju krimskega pogorja le\u017ei obcestna vas Podpe\u010d. Znana je predvsem po kamnolomu, iz katerega pridobivajo znani podpe\u0161ki marmor. Izkori\u0161\u010dali so ga \u017ee Rimljani, ki so celo izkopali nov odsek struge Ljubljanice bli\u017eje Podpe\u010di, da so ga s \u010dolni lahko vozili v Emono. Podpe\u0161ki marmor je bil zelo priljubljen material […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":11505,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_exactmetrics_skip_tracking":false,"_exactmetrics_sitenote_active":false,"_exactmetrics_sitenote_note":"","_exactmetrics_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-137","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-o-obcini"],"yoast_head":"\n