\u017dupnije v ob\u010dini Brezovica pri Ljubljani so zapisali<\/p>\n
\u017dupnija Brezovica<\/p>\n
Najstarej\u0161e poro\u010dilo o tej cerkvi smo zasledili v zapisniku o dragocenostih, ki so se leta 1526 na ukaz nem\u0161kega cesarja Ferdinanda I. cerkvam pobrale in v \u010dasu tur\u0161ke sile prekovale v denar. Tej cerkvi so vzeli en bakren kelih in to je vse, kar se nam je o brezovi\u0161ki cerkvi ohranilo. Kdaj je bila cerkev prvi\u010d pozidana ni bilo mo\u017eno ugotoviti. Tudi ni ohranjeno nobeno poro\u010dilo, ki bi nam povedalo, kak\u0161na je bila prvotna cerkvica.<\/p>\n
Nekoliko natan\u010dnej\u0161e je poro\u010dilo \u0161ele iz leta 1631, ko je tedanji knezo\u0161kof RAINALD SCARLICHI imel 14. 7. 1631 na Brezovici vizitacijo. Ko se je na Brezovici ustanovil samostojen vikariat, se je cerkev raz\u0161irila, zvonik povi\u0161al in oskrbeli so se trije zvonovi.<\/p>\n
Leta 1741 so sezidali popolnoma novo cerkev in to je ravno sedanja, ki jo je 9. 6. 1774 posvetil knezo\u0161kof HERBERSTEIN.<\/p>\n
Leta 1857 so podrli stari, na cerkvi stoje\u010d zvonik, in sprednjo steno, cerkev podalj\u0161ali in napravili nov zvonik.<\/p>\n
Leta 1862 so pove\u010dali prezbiterij in zakristijo, tudi potres leta 1895 ni prizanesel cerkvi. Mo\u010dno je bila razpokana, kar so popravili in oja\u010dali obok z vezmi.<\/p>\n
Leta 1863 je postala Brezovica samostojna \u017eupnija in ni bila ve\u010d le vikariat, ki je spadal pod \u017dupnijo sv. Peter v Ljubljani.
\nV \u017dupniji Brezovica so \u0161tiri cerkve: \u017eupnijska na Brezovici – posve\u010dena sv. ANTONU PU\u0160\u010cAVNIKU (17.1.); podru\u017ena cerkev v Vnanjih Goricah – posve\u010dena SVETEMU DUHU; podru\u017ena cerkev v Dragomerju – posve\u010dena sv. LOVRENCU (10.8.); podru\u017ena cerkev na Logu – posve\u010dena sv. JANEZU KRSTNIKU (24.6.)<\/p>\n
\u017dupnija Notranje Gorice<\/p>\n
Zavetnik \u017eupnije in farne cerkve je sv. Martin, \u0161kof, ki goduje 11. novembra. \u017dupnija je bil ustanovljena leta 1997, do takrat je spadala pod Brezovi\u0161ko. Obsega kraje Notranje Gorice, \u017dabnico, Ple\u0161ivico in Podple\u0161ivico.<\/p>\n
Kraj je prvi\u010d omenjen leta 1197 kot last \u0161entpavelskega samostana na Koro\u0161kem. Leta 1453 se navaja kot Gorice pri sv. Martinu. Cerkev se omenja leta 1526 v tako imenovanem seznamu \u201ctur\u0161kih davkov\u201d. Sedanja cerkev je bila verjetno sezidana (ali prezidana) leta 1752. Notranj\u0161\u010dino cerkve je v letih 1976 – 77 preurejal profesor arh. Anton Bitenc (prezbiterij, kor). V zadnjih letih sta k prikupnosti notranj\u0161\u010dine prispevala arh. France Kvarernik in arh. Mateja Zupan.<\/p>\n
Dosedanji \u017eupniki:<\/p>\n
Anton Trpin, rojen 4.6.1942 v Rovtah, posve\u010den 29.6.1937, \u017eupnijski upravitelj 1977 – 1984, \u017eupnik 1984 – 1987. Trenutno je \u017eupnik v \u0160entjerneju.
\nJanez Ham, rojen 11.11.1934 Kranj, posve\u010den 29.6.1960, \u017eupnik v Notranjih Goricah od 1987 dalje. Trenutno je \u017eupnik na Jezerskem.
\nJo\u017ee Ovni\u010dek, \u017eupnik v Notranjih Goricah od 1998 do 2007.
\nJo\u017ee Mate, \u017eupnik v Notranjih Goricah od leta 2007.<\/p>\n
Religiozni objekti:<\/p>\n
Vrh Ple\u0161ivice (390 m) zaznamuje velik lesen kri\u017e, postavljen leta 1934 v spomin na Svetovni evharisti\u010dni kongres v Ljubljani. Kri\u017e so kasneje zamenjali, medtem, ko je podsavek \u0161e prvoten.
\nNa sredini vasi stoji ku\u017eno znamenje, ki je bilo postavljeno v spomin na stra\u0161no kugo in \u010drne koze, ki so v letih 1850 – 1860 pogubile ve\u010d kot dve tretjini va\u0161\u010danov. Kapelico je s freskami poslikal Ivan \u0160ubic. Na \u0161tirih stranicah je upodobljena Mati bo\u017eja in druge svetopisemske osebe, vse slike pa prikazujejo njihovo trpljenje. Znamenje je postavila vas Notranje Gorice in je bilo blagoslovljeno na dan sv. Martina 1868 leta.<\/p>\n
V \u017eupniji so aktivne naslednje skupine:<\/p>\n
Molitvena skupina
\nMladinska verou\u010dna skupina
\nZakonska skupina
\nKaritas<\/p>\n
Pomembni \u017eupljani:<\/p>\n
Janez Jalen
\nV letih bivanja v Notarnjih Goricah, kjer je deloval kot duhovnik, je pisatelj Janez Jalen dobil snov in pobudo za pripovedno trilogijo Bobri (1943 – 1944). V tem delu je opirajo\u010d se na arheolo\u0161ke najdbe, obudil v \u017eivljenje davno izumrle mosti\u0161\u010darje na Barju. Knjiga stvarno in lepo opisuje daljne \u010dase in takratne ljudi. Tudi sicer je marsikateri kme\u010dki lik iz Notranjih Goric upodobil v svojih povestih.<\/p>\n
Marinko Biland\u017ei\u010d
\nMarinko Biland\u017ei\u010d je bil prvi, ki se je v mladi \u017eupniji odlo\u010dil, da stopi na pot duhovni\u0161tva. Rojen je v Bosanski Gradi\u0161ki 12. 8. 1960, doma iz Podple\u0161ivice, v duhovnika je bil posve\u010den 29.6.1990. Sedaj je od 1996 leta \u017eupnik v Bo\u0161tanju.<\/p>\n
\u017dupnija Preserje<\/p>\n
\u017dupnija Preserje je do leta 1751 sodila pod oglejski patriarhat, potem do leta 1787 pod gori\u0161ko nad\u0161kofijo, po tem letu pa v ljubljansko \u0161kofijo.<\/p>\n
Prvotno je ozemlje na\u0161e sedanje \u017eupnije sodilo pod CERKNICO. Ker pa je bila Cerknica preve\u010d oddaljena od na\u0161ih krajev, je bil za te kraje ustanovljen poseben vikariat. Pod ta vikariat so sodili naslednji kraji: Preserje, Podpe\u010d, Gor. in Dol. Brezovica, Kamnik, Prevalje in Gori\u010dica, Rakitna in vsa sedanja borovni\u0161ka fara. Vikariat naj bi bil ustanovljen pred letom 1321 (dosedaj znana letnica), saj se omenja preserski vikar \u017ee okoli leta 1270 (glej J. KEBE – Lo\u0161ka dolina z Babnim poljem 1996). Vikariat je bil podrejen bistri\u0161kemu kartuzijanskemu samostanu (patronat).
\nPreserski vikariat je postal samostojna \u017eupnija med letoma 1747 in 1750. Leta 1766 je Rakitna dobila svojega duhovnika, ki je tudi pisal mati\u010dne knjige za ta kraj. S tem je Rakitna postala samostojna \u017eupnija.
\nLeta 1792 je na\u0161a \u017eupnija dobila od i\u017eanske fare – v zvezi z jo\u017eefinsko reformo – \u0161e vasi Jezero in Planinco.
\nLeta 1858 pa se je osamosvojila \u0161e borovni\u0161ka \u017eupnija. Prej so mati\u010dne knjige za borovni\u0161ko ozemlje vodili v Preserju.
\nMati\u010dne knjige, ki jih hrani Nad\u0161kofijski arhiv v Ljubljani, imajo \u010dastitljivo starost: krstna knjiga je pisana od leta 1635, poro\u010dna od leta 1652, mrli\u0161ka pa od leta 1751.<\/p>\n
Na ozemlju preserske \u017eupnije se nahaja sedem cerkva: \u017eupnijska in 6 podru\u017enic:<\/p>\n
1. \u017dUPNIJSKA CERKEV SV. VIDA:<\/p>\n
Cerkev v Preserju je prvi\u010d omenjena \u017ee leta 1321, verjetno pa je obstajala \u017ee prej. Sedanja je bila sezidana v baro\u010dnem slogu leta 1711, posvetil pa jo je gori\u0161ki nad\u0161kof Mihael Attems leta 1752. Kasneje so ji leta 1864 prizidali brezovi\u0161ko kapelo. Cerkev so poslikali deloma \u0160tefan \u0160ubic, deloma Janez \u0160ubic, veliko kupolo pa slikar TRPIN. Orgle so Milav\u010deve. Zelo lepi kameniti oltarji so izdelani iz podpe\u0161kega marmorja in so delo kamnose\u0161ke delavnice v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri pri Borovnici. Cerkev je dal pozidati \u017eupnik Franc RUSTJA (\u017eupnik od 1683 – 1732).<\/p>\n
2. PODRU\u017dNICA \u017dALOSTNE MATERE BO\u017dJE NA GORI:<\/p>\n
Je znamenita Marijina bo\u017ejepotna cerkev. Postavljena je bila leta 1728. Grajena je v baro\u010dnem slogu. Glavni oltar in dva stranska sta delo kiparja Mihaela Loehra iz leta 1740. V stranski kapeli stoji tudi prvotni oltar te cerkve, pri\u0161el pa je iz bistri\u0161kega kartuzijanskega samostana. Posebna znamenitost je oltar sv. JUKUNDA, na katerem je steklena krsta z okostjem nekega rimskega mu\u010denca. Z njegovimi relikvijami so zelo povzdignili \u010dast in pomen te cerkve. Slike v stranskih oltarjih je naslikal znani slikar Valentin Metzinger. Orgle so delo mojstra Jenka iz \u0160entvida, le omara je starej\u0161a. Strop nad prezbiterijem je leta 1871 poslikal Janez \u0160UBIC.
\nOkoli cerkve je obzidje s trinajstimi postajami kri\u017eevega pota, \u0161tirinajsta je pri stranskem vhodu v cerkev. Verniki iz bli\u017enje in daljne okolice radi prihajajo k \u017dalostni Materi Bo\u017eji po tola\u017ebo in pomo\u010d in h kri\u017eevim potom na postne nedelje, zlasti na tiho nedeljo. Glavni romarski shodi so na Tiho nedeljo, na Binko\u0161ti in na ro\u017eenvensko nedeljo (prvo v oktobru).
\nCerkev je dal zidati \u017eupnik Franc RUSTJA (\u017eupnik od 1683 – 1732).<\/p>\n
3. PODRU\u017dNA CERKEV SV. FLORJANA V KAMNIKU:<\/p>\n
Prvi\u010d se cerkev omenja leta 1526. Ve\u010dkrat je bila prezidana. Sedanja stavba je iz leta 1750. Ve\u010dkrat je tudi pogorela, zadnji\u010d leta 1880.
\nGlavni oltar je narejen v rokokojskem stilu. V njem so kipi sv. Florjana, sv. Marka in Luka, ter apostolov Simona in Juda. Stranski oltarji so iz prej\u0161njega stoletja, kipi, ki so starej\u0161i pa predstavljajo sv. Apolonijo, sv. Lucijo na eni strani ter sv. Barbaro in sv. Agato na drugi strani. Oltarni slike predstavljata sv. Antona Pu\u0161\u010davnika in sv. Jakoba.
\nGlavni slovesnosti sta na Florjanovo nedeljo (na za\u010detku maja) in Martinovo nedeljo.<\/p>\n
4. PODRU\u017dNA CERKEV SV. JO\u017dEFA:<\/p>\n
Hrib, na katerem stoji ta cerkev, se imenuje Mle\u010dnik. V cerkvi je na vhodu v zvonik vklesana letnica 1657. Najbr\u017e je bila cerkev takrat sezidana. To je bil \u010das, ko so zelo \u010dastili sv. Jo\u017eefa in se mu priporo\u010dali. Zato je bila ta cerkev bo\u017ejepotna.
\nCerkev je mogo\u010dna stavba in ima tri oltarje. Menza glavnega oltarja je kamnita, nastavek pa je bogato izrezljan, \u017eal pa so po drugi svetovni vojni ve\u010d kipov pokradli. Stranska oltarja sta preprosta lesena s slikama sv. Urha in sv. Antona Padovanskega. Prvotno sta bila stranska oltarja kamnita, vendar so ju leta 1830 prenesli v \u017eupnijsko cerkev.
\nGlavna shoda sta 19. marca (sv. Jo\u017eef, \u017eenin Device Marije) in 1.maja (sv.Jo\u017eef-delavec).<\/p>\n
5. PODRU\u017dNA CERKEV SV.ANE:<\/p>\n
Do leta 1792 je podru\u017enica pripadala i\u017eanski fari. Cerkev stoji na hribu tik nad Podpe\u010djo, od kjer je prekrasen razgled po vsem ljubljanskem barju od Vrhnike do \u0160kofljice. Zato je cerkvica priljubljen cilj mnogih doma\u010dih in okoli\u0161kih romarjev in turistov.
\nOmenja jo \u0161kof Scarlichi leta 1631 v svojem vizitacijskem zapisniku, vendar nekatere odkrite slikarije oz. ostanki fresk govorijo, da je cerkev stala na tem mestu morda \u017ee v 15. stoletju.
\nSedanja stavba je verjetno iz \u010dasa \u0161kofa Hrena. Med drugo svetovno vojno je bila mo\u010dno po\u0161kodovana, saj so jo italijanski vojaki spremenili v voja\u0161ko postojanko, okoli nje pa napravili utrdbe in bunker. Kasneje so jo mo\u010dno po\u0161kodovali tudi Nemci , ki so jo obstreljevali iz Blatne Brezovice. Leta 1968 so jo doma\u010dini obnovili, \u017eal pa notranja obnova ni dokon\u010dana, saj je cerkev skoraj brez opreme.
\nGlavni romarski shod je na nedeljo po sv. Ani.<\/p>\n
6. PODRU\u017dNA CERKEV SV. LOVRENCA:<\/p>\n
Prva cerkev na tem mestu je bila postavljena \u017ee v 12. stoletju. Sedanjo obliko je apsida dobila v 17. stoletju, ladja pa v prej\u0161njem stoletju. Zvonik so sezidali okoli leta 1750.
\nCerkev ima samo en oltar, ki je bil napravljen leta 1841. \u017dal pa so zlikovci leta 1986 pokradli z njega vse kipe. Nove tri kipe (sv. Lovrenca, sv. Miklav\u017ea in sv. Karla Boromejskega ) je napravil kipar KO\u0160IR iz Sodra\u017eice.
\nGlavna slovesnost je na nedeljo po sv. Lovrencu.<\/p>\n
7. PODRU\u017dNA CERKEV SV. TOMA\u017dA NA PLANINCI:<\/p>\n
Prvi\u010d se ta cerkvica omenja leta 1332 in sicer kot lovska kapela. Torej lahko sklepamo, da je bila zidana \u017ee pred tem letom. Do leta 1942 je cerkev imela pravokotno ladjo in polkro\u017eno apsido. Apsida je bila poslikana s podobami apostolov.
\nLeta 1942 so Italijani po\u017egali vas Planinca in takrat je pogorela tudi cerkev. S\u010dasoma je zidovje za\u010delo razpadati, le apsida je ostala neporu\u0161ena. Leta 1987 so doma\u010dini za\u010deli odstranjevati ru\u0161evine in obnavljati zidove. Leta 1989 pa je \u0161kof Kvas obnovljeno cerkev blagoslovil. V obnovljeni oltar je vzidana zape\u010datena \u0161katlica, v kateri so relikvije. \u0160katlica je zape\u010datena s pe\u010datom prvega ljubljanskega \u0161kofa \u017diga Lamberga (1463-1488). V cerkvi sta dve znamenitosti: kip sv. Toma\u017ea – delo kiparja KO\u0160IRJA iz Sodra\u017eice – in zvon, ki je bil ulit 1695 v Udinah, zdaj pa je \u017eal po\u010den.
\nPri sv. Toma\u017eu sta dva shoda: na belo nedeljo (prva po Veliki no\u010di) in na nedeljo okoli 24. septembra (obletnica blagoslovitve obnovljene cerkve).<\/p>\n
V \u017eupniji delujejo naslednje skupine:<\/p>\n
Mladinska verou\u010dna skupina
\nMe\u0161ani pevski zbor
\nOtro\u0161ki pevski zbor
\nKaritas
\nNeokatehumenska skupnost<\/p>\n
Pomembni \u017eupljani<\/p>\n
\u017dupnik Franc RUSTJA
\n( deloval od 1683 – 1732) – je dokon\u010dal gradnjo cerkve sv.Jo\u017eefa, zgradil pa presersko \u017eupno cerkev in podru\u017enico \u017dalostne Matere Bo\u017eje na \u017dalostni gori.<\/p>\n
\u017dupnik RO\u017dI\u010c Jakob
\n(deloval od leta 1823 – 1861) – zaslu\u017een za \u0161olstvo v Preserju. On je dal na razpolago kaplanijo za \u0161olske potrebe.<\/p>\n
ZAKRAJ\u0160EK Ignac Kazimir
\nfran\u010di\u0161kan – roj. 31.5.1878 v Preserju – umrl pa leta 1957 v ZDA. Bil je slove\u010d pridigar. Leta 1906 se je odselil v ZDA in je tam ustanavljal \u0161tevilne slovenske centre za oskrbo slovenskih izseljencev, med njimi v New Yorku in Clevelandu. V ta namen je tudi ustanovil Rafaelovo dru\u017ebo, ki je skrbela za izseljence. Imel je svojo tiskarno in tiskal razne slovenske \u010dasopise, od katerih danes \u0161e obstaja \u010dasopis Ave Marija . Leta 1931 se je vrnil v domovino in je po na\u010drtu arh. Ple\u010dnika zgradil prej\u0161njo cerkev sv. Cirila in Metoda v Be\u017eigradu . Nato se je leta 1941 vrnil v ZDA kjer je umrl leta 1957 . Pokopan je v Lemontu pri Chicagu (slovenske Brezje) na fran\u010di\u0161kanskem pokopali\u0161\u010du.<\/p>\n
\u017dupnik Lojze KO\u010cAR,
\nki je \u017eivel v na\u0161i \u017eupniji od leta 1942, je skrbel, da se je v te\u017ekih povojnih \u010dasih ohranjala TRDNA VERA in na\u0161a kulturna dedi\u0161\u010dina, zlasti cerkve. Pripravil je dva misijona (1961 in 1978). Obnovil je cerkev sv. Ane, ki je propadala zaradi voja\u0161kih posegov med drugo svetovno vojno. Nekaj let po vojni je skrbel tudi za Rakitno, ki je bila do leta 1954 brez rednega duhovnika.<\/p>\n
\u017dupnija Rakitna<\/p>\n
\u017dupnija Rakitna le\u017ei na visoki planoti 789 m nad morjem. \u017dupnija je strnjeno naselje, po opombi v Statusu, pa so: Ustje, Benko in Ipavc padali pod I\u0161ko vas, ostali pa so spadali pod “\u017eupanstvo Preserje”. Sedaj spadajo kraji Ustje in Zakotek, pod Rakitno, prebivalcev pa tam ni ve\u010d. Teritorij Rakitne je najprej spadal pod Cerkni\u0161ko faro. Od leta 1766 je v Rakitni prebival vikat, t. j. kaplan, ki je bil podrejen \u017eupniku v Preserju. Leta 1842 pa je postala Rakitna samostojna \u017eupnija. Od takrat so se redno menjavali \u017eupniki do konca vojne, ko je monsinjor \u017eupnik Ignacij Kunstelj emigriral v inozemstvo. \u017dupnijo je cca. 10 let po\u017ertvovalno vodil \u017eupnik od sv. Vida g. Marjan Poznik, ob pomo\u010di duhovnikov iz Ljubljane \/Tome, Lampi\u010d, Novak, Ko\u010dar, Jerina in drugi\/. Po vojski je bilo \u017eupni\u0161\u010de zasedeno, dve sobi je imela \u0161ola, eno sobo ob\u010dina, eno KZ, pa \u0161e U\u0161\u010danova stranka je prebivala v kuhinji. Kos ta bili prosti kuhinja in soba je \u0161kof Volk nastavil za vikarja namestnika Petra \u0160etina, avgusta 1954. Redni \u017eupnik je \u0160etina postal, ko se je v Rimu, na pobudo \u0161kofa dr. Poga\u010dnika, g. Kunstelj odpovedal \u017eupniji. Tako je bilo do leta 1982, ko se je vsled bolezni Peter \u0160etina odpovedal \u017eupniji, ki je bila dodeljena v soupravo preserskemu \u017eupniku Ko\u010darju, kasneje Malovrhu in sedaj Markotu Ko\u0161irju. Na \u017eupniji pa je ostal upokojenec Peter \u0160etina, za delo v \u017eupniji poobla\u0161\u010den od peserskega \u017eupnika. Ker manjka duhovnikov in je \u017eupnija majhna, bo verjetno souprava ostala tudi za naprej.<\/p>\n
O zavetniku<\/p>\n
Do koncila, je bil glavni zavetnik \u017eupnije: najdenje sv. Kri\u017ea, 3. maja. Ker je zgodovina praznika zgodovinsko opore\u010dna, je koncil praznik \u010drtal in ga prestavil na 14. september, ko je praznik Povi\u0161anja sv. kri\u017ea. To se praznuje predvsem liturgi\u010dno, ljudsko \u017eegnanje, pa je od nekdaj Vnebohod, ki mu pravijo Kri\u017eev dan. Ta dan je pri\u0161lo mnogo romarjev na Rakitno, bile so stojnice in podobno. Turisti\u010dno dru\u0161tvo skupaj z \u017eupnijskim uradom, KS, kulturnim dru\u0161tvom, gasilskim dru\u0161tvom in lovsko dru\u017eino, sku\u0161ajo danes ta obi\u010daj obnoviti.<\/p>\n
\u017dupnijska cerkev<\/p>\n
\u017dupnijska cerkev se prvi\u010d omenja leta 1526, ko je cerkev darovala kelih za podporo kri\u017earskim vojskam. Cerkveno poslopje je takrat \u017ee stalo. Verjetno so jo postavili kartuzijani iz Bistre, ki so imeli patronat \/od njih imamo kelih z letnico 6. 1. 1671\/. Na portalu je vklesana letnica 1677. Na glavnem oltarju pa je vidna letnica 1790. Morda je bil takrat prestavljen oltar, ko je bil prizidan prezbiterij in obe zakristiji, da je bila cerkev pove\u010dana. Cerkev je baro\u010dna stavba, zidana v obliki kri\u017ea, od teh oltarjev sta dva kamnita z lepimi intarzijami, \u017eal so po\u0161kodovane. Tretji oltar je lesen. Po navodilih koncila, smo iz obhajilne mize naredili nazaj obrnjen oltar, ki ga je posvetil \u0161kof dr. Leni\u010d. V zvoniku visijo trije bronasti zvonovi. Prva dva sta delo Strojne livarne v Ljubljani iz leta 1928. Prvi je te\u017eak 862 kg, drugi 424 kg, tretji pa je delo Alberta Samassa in tehta 291 kg. Podru\u017enic v \u017eupniji Rakitna ni.<\/p>\n
Kulturna dedi\u0161\u010dina<\/p>\n
V Rakitni so \u0161tiri zidane kapelice. Na glavnem trgu je bila v\u010dasih, nad studencem kapelica Lur\u0161ke Matere Bo\u017eje, slika se \u0161e hrani v \u017eupni\u0161\u010du. Ko so delali novo cesto, so kapelico premaknili na drugo stran in tja speljali vodo. V kapelico so postavili velik kip Srca Jezusovega, delo Ton\u010di\u010da iz Kamnika, 24. 5. 1906. Kapelica \u017dalostne Matere Bo\u017eje je bila menda postavljena v zahvalo, ker je ozdravel sin Jer\u0161in, ki ga je zabodel vol. Kapelico smo velikokrat obnavljali, 1971 pa smo jo na novo postavili, blagoslovil pa jo je \u0161kof dr. Leni\u010d. Kip \u017dalostne Matere Bo\u017eje smo prestavili v cerkev, obnovil ga je akademski kipar prof. Toman, ki \u017eivi na Rakitni. Kapelico Lur\u0161ke Matere Bo\u017eje je postavila dru\u017eina Logar-Petri\u010d, v spomin na tragi\u010dno preminulega sina. Blagoslovil jo je \u0161kof Gregorij Ro\u017eman. Pred Rakitno, ob glavni cesti pa stoji med dvema lipama, kapelica sv. Antona Padovanskega, iz katere so pred leti ukradli lesen kip. Do danes ga nismo dobili nazaj.
\nV\u010dasih je bilo na Rakitni veliko znamenj, to je kri\u017eev, posebno tam, kjer se je kdo ponesre\u010dil. noga znamenja so bila med vojsko in po njej nasilno uni\u010dena.<\/p>\n
Versko \u017eivljenje<\/p>\n
V vasi je bilo kulturno in versko \u017eivljenje v\u010dasih bogato. Imeli so Prosvetni dom in gasilski dom ter \u0161tevilne organizacije. Pred vojsko so bile verske bratov\u0161\u010dine in dru\u0161tva: Apostolstvo mo\u017e in fantov, Katoli\u0161ka akcija, Marijina dru\u017eba za fante in dekleta, Misijonska zveza, Tretji red. Po letu 1941 so bile vse zatrte.Ostal je le pevski zbor in Bratov\u0161\u010dina sv. Ur\u0161ule, za sre\u010dno zadnjo uro.<\/p>\n
Duhovni poklici<\/p>\n
Od duhovnih poklicev naj omenimo Antona Kr\u017ei\u010da, ki ima v hi\u0161i na za\u010detku vasi vzidano plo\u0161\u010do. Imenovani je bil duhovnik, urednik in pisatelj. \u017dupnija je dala Cerkvi dve redovnici in redovnega brata.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u017dupnije v ob\u010dini Brezovica pri Ljubljani so zapisali \u017dupnija Brezovica Najstarej\u0161e poro\u010dilo o tej cerkvi smo zasledili v zapisniku o dragocenostih, ki so se leta 1526 na ukaz nem\u0161kega cesarja Ferdinanda I. cerkvam pobrale in v \u010dasu tur\u0161ke sile prekovale v denar. Tej cerkvi so vzeli en bakren kelih in to je vse, kar se nam je o brezovi\u0161ki cerkvi […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":11500,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_exactmetrics_skip_tracking":false,"_exactmetrics_sitenote_active":false,"_exactmetrics_sitenote_note":"","_exactmetrics_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-145","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-o-obcini"],"yoast_head":"\n