Pravljica o brezi
\nJana Str\u017einar
\n[skrij]
\nSpisano: Tanja Ferjan\u010di\u010d
\nViri: Str\u017einar, Jana (2006). Pravljica o brezi. Ljubljana: Mladinska knjiga. (COBISS).
\nDovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.<\/p>\n
V VILINSKI DE\u017dELI JE NEKO\u010c OBSTAJALO DREVESNO LJUDSTVO, KI SO GA SESTAVLJALE \u017dENSKE IN MO\u0160KE DREVESNE VRSTE: HRASTI, BUKVE, BREZE … SPRVA SO BIVALI SKUPAJ, S\u010cASOMA PA NJIHOVA SRCA NISO VE\u010c BILA V ISTI SMERI. ZGODILO SE JE, DA SO ZA\u010cELI HODITI VSAK SVOJO POT. MO\u0160KA DREVESA SO ZANIMALI VELIKI GOZDOVI IN VZNO\u017dJA VISOKIH GORA. SVOJO LJUBEZEN SO RAZDAJALA BITJEM IN STVAREM, KI SO JIH SRE\u010cALA NA SVOJIH POTEH.<\/p>\n
\u017dENSKA DREVESA SO \u017dELELA \u017dIVETI V MIRU IN IZOBILJU. POSADILA SO SVOJE VRTOVE IN SE POSVE\u010cALA MAJHNIM DREVESOM IN CVETLICAM. KO JE NAD VILINSKO DE\u017dELO PODIVJALA VOJNA VIHRA TER UNI\u010cILA NJIHOVE VRHOVE, SO SE RAZBE\u017dALA. KO SO SE MO\u0160KA DREVESA VRNILA Z VISOKIH GORA, NISO VE\u010c NA\u0160LA \u017dENSKIH DREVES.<\/p>\n
BREZA, O KATERI BO PRIPOVEDOVALA NA\u0160A PRAVLJICA, JE DOLGO BE\u017dALA. PRESTRA\u0160ENA OD BEGA SE JE ZATEKLA V SAMOTNO DOLINO IN SE USTAVILA SREDI TRAVNIKA. HOTELA JE VIDETI NA VSE STRANI. KER JE IZGUBILA STIK S SVOJIM LJUDSTVOM, SE JE PO\u010cUTILA NEGOTOVO. \u017dELELA JE VZPOSTAVITI TRDNEJ\u0160O VEZ MED NEBOM IN ZEMLJO.<\/p>\n
TRDNO SE JE S KORENINAMI ZARASLA V ZEMLJO IN POSTALA DREVESASTA.<\/p>\n
VIDELI BOMO, KAKO SE JE SPET SPOMNILA SVOJEGA DREVESNEGA LJUDSTVA.<\/p>\n
VSAKO DREVO JE SESTAVLJENO IZ ZELO VELIKO LISTOV, MED KATERIMI \u017dIVI MNOGO \u010cUDNIH MAJHNIH \u017dIVALI, KI VSEPOVSOD NEKAJ DELAJO. TUDI V KRO\u0160NJI NA\u0160E BREZE SO SE KMALU NASELILI POL\u017dI, GOSENICE, MRAVLJE … IN VSAK ZASE GRIZLJALI IN PO\u017dIRALI LISTE. PAJKI SO VSAK DAN VZTRAJNO SPLETALI MRE\u017dE IN PRE\u017dALI NA SVOJ PLEN. DA VSI SKUPAJ BREZI NE BI NAPRAVILI PREVE\u010c \u0160KODE, SO TU \u0160E PTI\u010cKI. NEKATERI SO REDNO PRIHAJALI, KOS IN KOSOVKA PA STA SE V NJENI KRO\u0160NJI NASELILA \u2013 VSAKO POMLAD STA SPLETLA GNEZDO IN PRIDNO POSPRAVLJALA MALE NADLE\u017dNE\u017dE ZASE IN KASNEJE ZA SVOJE MLADI\u010cE. V\u010cASIH JE V SENCI BREZE ZADREMAL KAK\u0160EN ZAJ\u010cEK ALI SE USTAVILA SRNA, ZGODILO PA SE JE TUDI, DA JE MIMO PRI\u0160EL KAK POPOTNIK.<\/p>\n
NEKO\u010c SE JE PRED NEVIHTO POD BREZO ZATEKLA SAMOTNA NABIRALKA GOB. POD NJENO KRO\u0160NJO JE PO\u010cAKALA, DA SE JE ZVEDRILO, NATO SE JE BREZI ZAHVALILA ZA ZAVETJE IN OD\u0160LA NAPREJ SVOJO POT. VESELA JASNEGA NEBA IN SON\u010cNIH \u017dARKOV, KI SO NENADOMA POKUKALI IZZA NEVIHTNIH OBLAKOV, JE POD BREZO POZABILA DE\u017dNIK. NEMO JE PRI\u010cAL O NJENEM OBISKU IN SE, \u010cEPRAV GA JE S\u010cASOMA ZARASLA TRAVA, BREZI ZAPISAL KOT NEPOZABEN TRENUTEK.<\/p>\n
BREZA JE TOREJ \u017dIVELA KOT NAVADNO DREVO. Z LISTI JE LOVILA SON\u010cNE \u017dARKE IN IZ NJIH \u010cRPALA ENERGIJO IN TOPLOTO, Z NJIMI TUDI DIHALA IN ODDAJALA VLAGO. S KORENINAMI JE IZ ZEMLJE SRKALA VODO IN HRANILNE SNOVI, DA JE ZASE DOBILA HRANO. S SVOJIM KO\u0160ATIM ZELENIM OGRINJALOM SE JE VAROVALA PRED SVETLOBO, VLAGO, VRO\u010cINO IN MRAZOM.<\/p>\n
TODA V DU\u0160I, S KATERO JE BILA NEKO\u010c TESNO POVEZANA S SVOJIM DREVESNIM LJUDSTVOM, JE BILA SAMOTNA IN SAMA. NEKAJ JE POGRE\u0160ALA, A NI VE\u010c VEDELA KAJ.<\/p>\n
Nekega lepega poznega popoldneva sta njeno samotnost zmotila nenavadna popotnika, Dumbo in Bumbo. Telebana, ki sta \u0161la, pa nista vedela kam …<\/p>\n
\u00bbBumbo, poglej, tam stoji drevo!\u00ab<\/p>\n
\u00bbPa res! Kak\u0161no lepo drevo! In kak\u0161na imenitna senca. Kon\u010dno si bova lahko odpo\u010dila.\u00ab<\/p>\n
\u00bbSli\u0161i\u0161 to \u0161elestenje?\u00ab \u00bbKaj ne bi sli\u0161al, saj nisem gluh. Sli\u0161im, sli\u0161im, prav dobro sli\u0161im, pa prav lepo se sli\u0161i.\u00ab \u00bbUspava me ta zvok, ima me, da bi kar spal,\u00ab je dejal Bumbo in se hotel zlekniti pod kro\u0161njo, ko ga je Dumbo pocukal za rokav: \u00bbZdaj nebo\u0161 spal, ker greva.\u00ab<\/p>\n
\u00bbKam greva?\u00ab ga je naveli\u010dano vpra\u0161al Bumbo. \u00bbJa naprej!\u00ab \u00bbKam naprej? Kam sva sploh rekla, da greva,\u00ab mu je sitno zabrusil Bumbo, ki si je res \u017eelel malo miru in po\u010ditka. Spomnil se je, da sploh ne vesta, kam gresta, kar \u0161la sta. Pravzaprav sta zbe\u017eala, pa se nista prav dobro zavedala pred \u010dim. Dumbo pravega odgovora ni na\u0161el: \u00abNisva ni\u010d rekla, kam greva, samo da greva, da prideva nekam, kjer je lepo.\u00ab<\/p>\n
\u00bbIn tu je lepo in jaz bom zdaj spal!\u00ab se je odlo\u010dil Bumbo in se usedel pod drevo. \u00bbKaj bom pa jaz delal?\u00ab ga je vpra\u0161al Dumbo. \u00bbJa, ne vem, kar ho\u010de\u0161, spi!\u00ab mu je odsotno odgovoril Bumbo. \u00bbNisem zaspan. \u0160tel bom sence.\u00ab<\/p>\n
\u00bbTeh senc se ne da pre\u0161teti, kaj ne vidi\u0161, da se kar naprej premikajo,\u00ab se je predramil Bumbo. \u00bbPa saj nisem rekel, da jih bom pre\u0161tel, samo \u0161tel jih bom, da mine \u010das, medtem ko bo\u0161 ti spal,\u00ab je \u0161e naprej vztrajal pri svojem Dumbo.<\/p>\n
Zdaj je na sence, ki so se risale po tleh, postal pozoren tudi Bumbo: \u00bbSaj te sence so pa res zanimive. Ne spominjam se, da bi \u017ee kdaj sli\u0161al sence.\u00ab<\/p>\n
\u00bbNe sli\u0161i\u0161 senc? Listi \u0161elestijo, prav \u017evenketajo, da se zdi, kot, da bodo za\u010deli padati cekini.\u00ab \u00bbsaj cekini bi nama pa prav pri\u0161li!\u00ab je bil navdu\u0161en Bumbo in nenadoma mu ni bilo ve\u010d do po\u010ditka. \u00bbPa kaj bi s cekini?\u00ab<\/p>\n
\u00bbJa kaj? Pa res neumno spra\u0161uje\u0161. Cekini so zmeraj za kaj. Cekini so denar in z denarjem se kupuje.\u00ab \u00bbPa kaj bi midva kupila?\u00ab ga je Dumbo \u0161e kar naprej spra\u0161eval. \u00bbJa \u017ee kaj, kar koli, kar ho\u010de\u0161. Vse lahko kupi\u0161 z denarjem,\u00ab mu je Bumbo odgovoril in se \u010dudil, zakaj mu postavlja tak\u0161na vpra\u0161anja.<\/p>\n
\u00bbPovej mi, kje se kupuje,\u00ab Dumbo kar ni hotel odnehati.<\/p>\n
\u00bbJa v trgovinah menda,\u00ab se je njegovim vpra\u0161anjem \u010dudil Bumbo.<\/p>\n
\u00bbKje pa so trgovine?\u00ab<\/p>\n
\u00bbV mestu. \u017de razumem …\u00ab<\/p>\n
Zdaj se je Bumbo spomnil. Sklenila sta, da ne bosta \u0161la v nobeno trgovino ve\u010d. Toste velike ble\u0161\u010de\u010de se hi\u0161e, polne pisanih reklamnih napisov, kjer sta se po\u010dutila tako majhna in neznatna in iz katerih nikoli nista na\u0161la pravega izhoda. Pred njimi sta zbe\u017eala, in mno\u017eice obrazov so ju utrudile, zato sta \u0161la.<\/p>\n
\u00bbNo, se ti le svita, zakaj ne potrebuje\u0161 cekinov. Si pozabil, da vsa skelnila, da nikoli ve\u010d ne bova prestopila nobenega praga in \u0161la v mesto. Zato sva \u0161la, da greva \u010dim dlje stran, ne, da kam prideva.\u00ab<\/p>\n
\u00bbDa prideva tja, kjer je lepo, in tu je lepo in jaz bi kar tu ostal. Kaj si pa sploh za\u010del govoriti o cekinih?\u00ab<\/p>\n
\u00bbPa saj nisem mislil pravih. Samo spomnil sem se nanje, ko sem poslu\u0161al \u0161elestenje, ki prihaja iz kro\u0161nje,\u00ab se je izgovarjal Dumbo.<\/p>\n
Bumbo je bil nenadoma ves posko\u010den in dobre volje: \u00bbSence mi nagajajo, ta zvok me drami, vse to migetanje, mika me, da bi kar skakal, kar naenkrat sem poln mo\u010di in prav ni\u010d zaspan. Po\u010dutim se mo\u010dnega kot to drevo.\u00ab<\/p>\n
\u00bbDrevo pa je mo\u010dno zaradi korenin, ki pa se ne vidijo,\u00ab je modroval Dumbo in opazoval prijatelj\u010dka, ki je skakljal okoli drevesa.<\/p>\n
\u00bbKaj ko bi \u0161e midva zarasla korenine in se kar iz zemlje najedla in napila.\u00ab \u00bbNi treba, da imava korenine. Samo malo naokrog greva, najdeva vodo, pa gobe, pa iz listov narediva solato. Vsepovsod se najde kaj u\u017eitnega. Ni nujno, da ima\u0161 korenine,\u00ab je razlo\u017eil Dumbo. \u00bbAmpak vseeno mislim, da je drevesu la\u017eje. Ni\u010d mu ni treba iskati, ni\u010d se mu ni treba sklanjati, upogibati, samo vodo in hrano srka iz tal,\u00ab je Bumbo vztrajal pri svojem. \u00bbAmpak tudi nikamor ne more. Bi rad bil vedno na enem mestu?\u00ab<\/p>\n
Bumbo se je malo zamislil in odgovoril: \u00bbPriznam, bilo bi malo dolgo\u010dasno. A \u010de bi bil drevo, bi tak\u0161no pa\u010d bilo moje \u017eivljenje.\u00ab<\/p>\n
Za hip sta utihnila in si ogledovala drevo. \u010cez \u010das je Dumbo vpra\u0161al svojega prijatelj\u010dka: \u00bbAli ve\u0161, kako drevo diha?\u00ab<\/p>\n
\u00bbA zdaj bo\u0161 za\u010del pa o fotosintezi? To me spominja na \u0161olo!\u00ab se je Bumbo sku\u0161al izmuzniti zastavljenemu vpra\u0161anju.<\/p>\n
\u00bbKaj ima to s \u0161olo? Jaz imam drevesa rad, zato vem kako dihajo.\u00ab \u00bbSaj tudi jaz vem! S pomo\u010djo lepljive snovi, ki liste obarva zeleno in se imenuje klorofil. Z listi prestrezajo son\u010dno energijo in iz zraka sprejemajo ogljikov dioksid za nastajanje sladkornega soka, isto\u010dasno pa oddajajo kisik in vlago.\u00ab<\/p>\n
Dumbo je zadovoljno kimal, ponosen na svojega prijatelj\u010dka, in \u0161e dodal: \u00bbDrevesa so prave tovarne za dihanje, saj nam \u010distijo zrak. S koreninami pritrjena globoko v zemljo, morda celo v sredi\u0161\u010de sveta, z vejami do nebes in do ve\u010dnosti.\u00ab<\/p>\n
Tolik\u0161na navdu\u0161enost pa je bila Bumbu vendarle pretirana: \u00bbKaj pa ti ve\u0161 o ve\u010dnosti, pa o nebesih? Si dobil pesni\u0161ki navdih?\u00ab<\/p>\n
\u00bbTo drevo se mi zdi tako skrivnostno,\u00ab se Dumbo ni pustil zmesti. Vsak zase sta prisluhnila \u010darobnim zvokom, ki so prihajali iz kro\u0161nje, in sencam, ki so se premikale. Bumbo se je celo usedel pod kro\u0161njo in se prislonil k deblu, da bi bolje sli\u0161al nenavadne zvoke. \u00bbPa vendar je samo drevo. Lahko ga posekava, narediva drva in zakuriva ogenj,\u00ab je Bumbo \u010dez \u010das grobo presekal nastalo ti\u0161ino.<\/p>\n
\u00bbKako more\u0161 tako kruto razmi\u0161ljati?\u00ab mu je odgovoril Dumbo, ki ga je kar streslo od nenadne grobosti.<\/p>\n
\u00bbSaj samo tako pravim. Pod tem drevesom ho\u010dem ostati, ker mi je tu lepo. \u010cuti\u0161 ta mir, ki je mo\u010d, to ti\u0161ino, ki je glasba,\u00ab ga je pomiril Bumbo.<\/p>\n
Dumbo se je zazrl v kro\u0161njo in zbrano prisluhnil: \u00bbRes je. Ta zvok je kot glasba. Ni razloga, da ne bi ostala. Tako in tako se vse ve\u010dno ponavlja. V kak\u0161ni drugi dolini je drugo drevo, za travnikom gozd. Hodila bi in vse bi se ponavljalo: dan in no\u010d, poletje in zima … Spet bi se pribli\u017eala mestu in hotela bi stran. V\u010dasih se zdi, da je vset prazen in brez smisla, da se vse ponavlja in vrti v krogu.\u00ab<\/p>\n
\u00bbIn vse, kar nastane, spet mine. Ne ve\u0161, kaj je resni\u010dno in kaj je pomembno. Pod tem drevesom se mi zdi, da je vse ve\u010dno in da je prav tu sredi\u0161\u010de sveta,\u00ab je \u0161e dodal Bumbo. \u00bbPostajava \u017ee prava filozofa!\u00ab je ugotovil Dumbo.<\/p>\n
\u00bbKdo je filozof?\u00ab<\/p>\n
\u00bbFilozof je tisti, ki filozofira, se pravi, razpravlja o kako stvari po nepotrebnem.\u00ab \u00bbKako si ti pameten!\u00ab je dejal Bumbo in se z ob\u010dudovanjem zazrl v svojega prijatelj\u010dka, ki pa je samov\u0161e\u010dno odgovoril: \u00bbBolj kot ti! To se ve.\u00ab<\/p>\n
\u00bbKdo to ve razen tebe, ki to pravi\u0161?\u00ab Bumbu ugotovitev ni bila pov\u0161e\u010di. Dumbo pa mu je samozavestno odgovoril: \u00bbJaz vem.\u00ab<\/p>\n
Bumbo u njegovim odgovorom ni bil prav ni\u010d zadovoljen: \u00bbKako pa ve\u0161, da si pameten? Ho\u010de\u0161 re\u010di, da jaz nisem pameten?\u00ab<\/p>\n
\u00bbNe, to pa ne! Ti si sam rekel, da sem pameten, zato vem.\u00ab<\/p>\n
\u00bb\u010ce nekdo za drugega ugotovi, da je pameten, lahko samo, \u010de je sam bolj pameten. Torej sem jaz bolj pameten kot ti,\u00ab je ugotovil Bumbo in se temu primerno ponosno postavil.<\/p>\n
\u00bbVe\u0161 kaj! Midva sva oba zelo pametna, zato sva pa \u0161la skupaj stran. S tabo ne bi nikamor \u0161el, \u010de ne bi mislil, da si pameten,\u00ab je sklenil Dumbo. In v potrditev sta, kot se za velika prijatelja spodobi, trknila s \u010deli. Nato sta spet za trenutek utihnila ter z mislimi vsak zase odplavala k brezi, ki je stala pred njima, in brez misli prisluhnila njeni lepoti.<\/p>\n
\u00bbZakaj jo ves \u010das imenujeva drevo, ko pa vendar veva, da je breza?\u00ab je Bumbo \u010dez \u010das vpra\u0161al prijatelj\u010dka. Ta mu je takoj pritrdil: \u00bbLahko bi jo klicala breza. Ne, potrebuje pravo ime. Da malo pomislim. Ko sva pri\u0161la, si hotel po\u010divati, uspavali so te zvoki in senca. Imenoval bi jo \u2013 Nana – Jasna.<\/p>\n
\u00bbPotem sem bil pa nendadoma ves posko\u010den in poln mo\u010di. Jaz bi jo imenoval Jasna,\u00ab je dodal Bumbo. Z izbranim imenom sta bila oba zadovoljna. \u00bbPrav. Imenovala jo bova Nana Jasna.\u00ab Tedaj se je skozi veter razlegel nenavaden odmev, kot oddaljen globok smeh.<\/p>\n
\u00bbKaj se smeji\u0161? Ti je ime sme\u0161no?\u00ab se je Dumbo zazrl v prijatelj\u010dka, prepri\u010dan, da se je smejal on. \u00bbNisem se smejal!\u00ab<\/p>\n
\u00bbSli\u0161al sem smeh. Kdo se je smejal, \u010de ne ti?\u00ab<\/p>\n
\u00bbJaz nisem ni\u010d sli\u0161al. Gotovo se ti je samo zazdelo. S temi \u0161eleste\u010dimi zvoki si lahko predstavlja\u0161 kar koli in jaz si bom zdaj predstavljal, da mi nevidni orkester med listi igra uspavanko, in bom res malo zadremal. Zasanjal se bom, ker zares utrujen nisem. V mislih si bom predstavljal sebe tam doli na koncu korenin, kjer je morda sredi\u0161\u010de zemlje,\u00ab je razlo\u017eil Bumbo in se pripravljal, da le\u017ee k po\u010ditku.<\/p>\n
\u00bbSe pravi, da bo\u0161 meditiral,\u00ab je modro ugotovil Dumbo.<\/p>\n
\u00bbKaj pa spet to pomeni?\u00ab<\/p>\n
\u00bbKar pravi\u0161, da namerava\u0161. Zasanjati se brez misli, a ne spati. Jaz grem pa malo naokrog pogledat, da najdem vodo in kaj za pod zob. \u010ce v bli\u017eini najdeva \u0161e vodo in hrano, ki jo imava rada, sva res na\u0161la najlep\u0161i koti\u010dek pod soncem,\u00ab je razlagal Dumbo, medtem ko se je Bumbo \u017ee udobno namestil pod brezo.<\/p>\n
DUMBO JE RES SLI\u0160AL SMEH, NASMEH ZADOVOLJSTVA, SMEJALA SE JE BREZA. NAENKRAT JI JE BILO V DREVESNI DU\u0160I TAKO TOPLO. VSA SAMOTNOST SE JE RAZPR\u0160ILA V POZABO. ZDAJ JE DOBILA IME. PONAVLJALA SI GA JE KAR NAPREJ: NANA JASNA, NANA JASNA … ZAVEDALA SE JE, DA BO ODSLEJ VSE DRUGA\u010cE. NJENO \u017dIVLJENJE BO MNOGO BOLJ ZANIMIVO. ZABAVALA SE JE, KO JE POSLU\u0160ALA PRIJATELJSKE PREPIRE SVOJIH GOSTOV IN NJUNA MODROVANJA.<\/p>\n
Breza je ne\u017eno nagnila svoje veje, da bi za\u0161\u010ditila nenavadnega gosta, ki je po\u010dival v njeni senci, in ga skozi veje ljube\u010de opazovala. Njeno sanjarjenje je zmotil Dumbo, ki je kmalu pridrvel nazaj: \u00bbBumbo, kak\u0161no razko\u0161je! Vse sem na\u0161el: vodo, majhen ribnik in vse najine najljub\u0161e rastilne! \u0160e nikjer na poti nisva na enem mestu na\u0161la toliko hrane, ki jo imava rada!\u00ab Bumbo se je predramil in nenadoma sko\u010dil pokonci: \u00bbAu! Pi\u010dila me je mravlja!\u00ab<\/p>\n
\u00bbKaj pa le\u017ei\u0161 kar na golih tleh. Z listi bi si lahko postlal in si naredil le\u017ei\u0161\u010de,\u00ab mu je svetoval Dumbo.<\/p>\n
\u00bbImenitna ideja,\u00ab mu je pritrdil Bumbo in za\u010del po tleh pobirati odpadle liste in jih zlagati, kot da si dela le\u017ei\u0161\u010de.<\/p>\n
\u00bbJaz sem se pa tako najedel, da me vse ti\u0161\u010di in moram zdaj po\u010divati,\u00ab je ugotovil Dumbo in se usedel k deblu breze. Bumbo je zavidljivo gledal svojega prijatelj\u010dka, saj je bil la\u010den in \u017eejen: \u00bbA si meni tudi kaj prinesel?\u00ab<\/p>\n
\u00bbVse je tako blizu, da sploh ne bi bilo zanimivo. Utrga\u0161 in poje\u0161. Tako je vse najbolj enostavno,\u00ab ga je sku\u0161al pomiriti Dumbo, ki je \u0161e vedno po\u010dival ob deblu.<\/p>\n
\u00bbLe\u017ei\u0161\u010de imam, zdaj grem pa \u0161e jaz poiskat ribnik, da se okrep\u010dam,\u00ab se je odlo\u010dil Bumbo in od\u0161el iskat hrano.<\/p>\n
Dumbo si je ogledoval le\u017ei\u0161\u010de, ki si ga je naredil Bumbo, in sam pri sebi godrnjal: \u00bbKak\u0161en sebi\u010dne\u017e. Vse liste je pobral zase, niti enega mi ni pustil. Si bom pa sve\u017eih natrgal.<\/p>\n
In res si jih je in si iz njih \u0161e zase naredil udobno le\u017ei\u0161\u010de: \u00bbNo, tako, zdaj bo tudi meni udobno. Zadremal bom in se v sanjah povzpel na vrh kro\u0161nje in se dotaknil neba.\u00ab<\/p>\n
Ravno ko se je udobno namestil na svojem le\u017ei\u0161\u010du in se prepustil \u010darobnim zvokom breze, je pridirjal Bumbo: \u00bbPrav si imel, prijatelj\u010dek. Tu imava vse, kar potrebujeva.\u00ab Vendar mu Dumbo ni odgovoril. Naredil se je, kot da spi.<\/p>\n
\u00bbSpi. Kar sve\u017eih listov si je natrgal. Si jih bom pa \u0161e jaz,\u00ab je ugotavljal Bumbo. Iz vej je potrgal velik \u0161op listov, jih polo\u017eil na tla \u010dez suhe in se ulegel.<\/p>\n
\u00bbTako sem sit, da moram malo zadremati.\u00ab Kmalu sta oba trdno spala.<\/p>\n
BREZA JE BILA SRE\u010cNA. NJENA GOSTA STA BILA ZADOVOLJNA, ZATO JBILA ZADOVOLJNA TUDI SAMA. NJENI LISTI SO DOSLEJ PADALI PO TLEH, PA ZANJE NIKOMUR NI BILO MAR, LE VETER SE JE RAD POIGRAVAL Z NJIMI. ZDAJ PA STA IZ NJIH NASTALI UDOBNI LE\u017dI\u0160\u010cI, NA KATERIH STA PO\u010cIVALA NJENA PRIJATELJA.<\/p>\n
Bilo je pozno popoldne, ko sta legla k po\u010ditku. Spala sta vso no\u010d, saj sta bila \u0161e vedno utrujena od dolge poti. Prebudilo ju je \u0161ele sonce, ki je v ranem jutru pokukalo izza obzorja. Predramila sta se hkrati in prvi hip nista vedela, kje sta, a sta se takoj spomnila.<\/p>\n
\u00bbKako dobro mi je delo. Zdaj sem ves prenovljen,\u00ab se je Dumbo zadovoljno pretegnil in Bumbo mu je takoj pritrdil: \u00bbTudi jaz. Po\u010ditek pod okriljem najine princese je prav zdravilen.\u00ab<\/p>\n
\u00bbDumbo, prijatelj\u010dek, ve\u0161, razmi\u0161ljal sem in tudi sanjalo se mi je, da bi bilo dobro imeti kak\u0161en stol. Ko bo no\u010d, bova spet spala na istem mestu, \u010de pa bi imela stol, bi ga postavila, v\u010dasih tu, drugi\u010d tam, malo spredaj, malo zadaj, potem bi \u0161la pa spat.\u00ab<\/p>\n
\u00bbIdeja ni slaba, samo kje bi dobila stol?\u00ab se je strinjal Dumbo.<\/p>\n
\u00bbNaredila bi ga.\u00ab<\/p>\n
\u00bbStol mora biti mo\u010dan, da na njem lahko sedi\u0161.\u00ab<\/p>\n
\u00bbMar niso stoli narejeni iz lesa?\u00ab<\/p>\n
\u0160ele zdaj se je Dumbu posvetilo, kaj ima njegov prijatelj\u010dek v mislih: \u00bbKako si pa ti hudoben! Najino princeso Nano Jasno bi posekal, umoril in si naredil stol! Sram te bodi, kako more\u0161!\u00ab<\/p>\n
\u00bbPomiri se no, vendar! Nisem ni\u010d rekel, da jo bom posekal, umoril … Kaj nori\u0161! Samo nekaj vej bi odrezal tu spodaj, ki so nama \u017ee tako v napoto. Samo malo ve\u010d prostora bi imela,\u00ab ga je sku\u0161al pomiriti Bumbo.<\/p>\n
\u00bbBo to dovolj? Mar sploh zna\u0161 narediti stol?\u00ab je bil Dumbo \u0161e vedno v dvomih. \u00bbZ malo spretnosti in domi\u0161lije bo \u017ee \u0161lo,\u00ab je bil optimisti\u010den Bumbo. \u00bbNo prav, naj bo, a bodi ne\u017een in previden,\u00ab se je vdal Dumbo.<\/p>\n
Nekaj \u010dasa je bilo sli\u0161ati le \u017eaganje, zabijanje, tudi kaka krepka je padla vmes, tak\u0161na, kot bi jo izrekli, kadar se udarite po prstih. Kmalu se je Bumbo vrnil sicer prepotenega, a sila ponosnega obraza. V rokah je dr\u017eal stol narejen iz brezinih vej.<\/p>\n
Ponosno se je usedel nanj: \u00bbNo, zdaj bom pa sedel na stolu. Imel bom imeniten razgled, zdaj bo vse mnogo bolj zanimivo.\u00ab<\/p>\n
BREZO JE BOLELO, KO STA SEKALA NJENE VEJE, TODA POTRPELA JE. \u017dELELA JE, DA BI BILA NJENA PRIJATELJA ZADOVOLJNA, EDINO TAKO JE BILA ZADOVOLJNA TUDI SAMA, \u010cEPRAV SO JO SKELELE SVE\u017dE RANE.<\/p>\n
TOLA\u017dILA SE JE, DA BO PRI\u0160LA POMLAD. POGNALA BO NOVE VEJE, ZRASLI JO BODO NOVI LISTI IN SPET BO KO\u0160ATA KAKOR PREJ. TODA \u010cAS POMLADI JE BIL \u0160E DALE\u010c.<\/p>\n
Dumbo je Bumba nekaj \u010dasa, sede\u010dega na stolu, od dale\u010d opazoval. Ko je videl, kako zadovoljnega obraza sedi na svojem stolu, ni mogel ve\u010d zdr\u017eati: \u00bbKaj pa jaz? Tudi jaz ho\u010dem sedeti na stolu! Skupaj bova sedela, umakni se!\u00ab<\/p>\n
Zrinil se je k njemu in se sku\u0161al usesti na stol, vendar je bil stol premajhen. Kmalu sta oba namesto na stolu sedela na tleh.<\/p>\n
\u00bbNa to bi pa lahko prej mislil. Ni\u010d nisi rekel, da ho\u010de\u0161 stol. Stol je narejen samo zame. Premalo je prostora za oba. Prej bi povedal, pa bi naredil ve\u010dji stol,\u00ab se je jezil Bumbo.<\/p>\n
\u00bbHo\u010dem imeti svoj stol!\u00ab je trmasto izjavil Dumbo.<\/p>\n
\u00bbPrej si tulil zaradi vej, a zdaj pa naj jih pore\u017eem \u0161e ve\u010d?\u00ab<\/p>\n
\u00bbHo\u010dem imeti svoj stol!\u00ab je vztrajal Dumbo.<\/p>\n
\u00bbNo prav, sedi na moj stol. Naredil bom \u0161e enega, da bo mir,\u00ab se je vdal Bumbo in stol prepustil svojemu prijatelj\u010dku.<\/p>\n
Bumbo je spet za nekaj \u010dasa izginil k ribniku. Sli\u0161ati je bilo \u017eaganje, zabijanje, ropotanje … Dumbo se za zvoke nizmenil. Prevzet je bil od udobja in zaposlen z razgledom. Priznati si je moral, da je bila ideja res dobra. Sila imenitno se mu je zdelo imeti stol pod brezo.<\/p>\n
Bumbo se je kmalu vrnil pod brezo s \u0161e enim natanko tak\u0161nim stolom, kot je bil prvi, na katerem je sedel Dumbo. Usedel se je zraven njega in oba sta si zadovoljno oddahnila.<\/p>\n
\u00bbTi si res pravi prijatelj\u010dek,\u00ab je zadovoljno dejal Dumbo in v potrditev sta spet, kot se za prave prijtelje spodobi, trknila s \u010delom. Nato pa sta se vsak zase prepustila mislim, se zaposlila z opazovanjem in u\u017eivala v novih razgledih.<\/p>\n
TAKO STA SI DUMBO IN BUMBO SVOJE \u017dIVLJENJE POD BREZO UDOBNO UREDILA. \u010cEZ DAN STA POSEDALA NA STOLIH \u2013 MALO TU, MALO TAM, MALO PREDAJ, MALO ZADAJ … ZA \u010cEZ NO\u010c STA IMELA LE\u017dI\u0160\u010cI.<\/p>\n
DUMBO POGOSTO PONO\u010cI NI MOGEL SPATI. RAD JE GLEDAL LUNO.<\/p>\n
NEKEGA DNE SE JE NA NEBU RAZDIVJALA NEVIHTA. TRESKALO JE IN GRMELO IN LILO KOT IZ \u0160KAFA. BREZA SVOJIH PRIJATELJEV PRED DE\u017dJEM NI MOGLA VE\u010c OBVAROVATI, PREMALO VEJ JI JE OSTALO. PREMO\u010cILO JU JE DO KO\u017dE. JEZNA IN PREZEBLA STA IZ VEJIC PO DE\u017dJU ZAKURILA OGENJ KAR POD BREZO, DA BI SE UBOGA NANA JASNA SKORAJ ZADU\u0160ILA.<\/p>\n
KO JE SPET POSIJALO SONCE, JE BIL POGLED NANJO PRAV \u017dALOSTEN. NI\u010c VE\u010c NI BILA VIDETI KAKOR PRINCESA.<\/p>\n
\u00bbKak\u0161no klavrno \u017eivljenje! A zdaj bova ob vsakem de\u017eju \u010disto mokra. Morala bi si postaviti zavetje, da bova imela streho nad glavo,\u00ab je ugotavljal premra\u017eeni Bumbo. Dumbo se je z njim strinjal: \u00bbNe bi bilo slabo. \u017divljenje pod brezo ni ve\u010d udobno. Tudi jaz bi imel zavetje. A kako ga bova naredila?\u00ab<\/p>\n
\u00bbJa, iz vej seveda, kako pa druga\u010de. Tako in tako naju ne \u0161\u010ditijo ve\u010d. Drevesa rastejo zato, da jih za kaj porabimo. Saj ve\u0161, da je vse narejeno iz lesa, celo papir. Zakaj bi se nama smilila breza, saj je samo drevo.\u00ab<\/p>\n
\u00bbTi si \u017ee prej rezal veje, ve\u0161, kako je treba,\u00ab mu Dumbo tokrat ni prav ni\u010d ugovarjal.<\/p>\n
\u00bbNe skrbi, prijatelj\u010dek. Jaz jih bom posekal,\u00ab je dejal Bumbo in se lotil dela.<\/p>\n
Najprej je porezal vse ve\u010dje veje, ki so \u0161e ostale. Za osnovo zavetja je najprej postavil tri, nato pa nanje nalo\u017eil \u0161e vse druge. Dumbo je sedel na stolu in ga opazoval.<\/p>\n
\u00bbKaj pa streha? Skozi veje bo notri teklo. Tako bova \u0161e zmerja mokra,\u00ab je \u010dez \u010das pripomnil.<\/p>\n
\u00bbPrav ima\u0161. Streho bova pokrila z njenim lubjem, ampak kasneje. Tako sem postal la\u010den. Predlagam, da se greva napit sve\u017ee vode in okrep\u010dat.\u00ab In sta \u0161la.<\/p>\n
ZDAJ JE BREZO POSTALO STRAH. RAZO\u010cARANJE, KI GA JE ZA\u010cUTILA, JE BILO GRENKO. KO STA DUMBO IN BUMBO NAREDILA ZAVETJE, JE LE \u0160E NEKAJ VEJ \u017dALOSTNO \u0160TRLELO IZ NJENEGA DEBLA. A DA SE HO\u010cETA LOTITI NJENEGA LUBJA …<\/p>\n
NE, TO JE BILO PREVE\u010c ZA BREZO. VZETI JI HO\u010cETA NJENO LUBJE, NJENO LEPOTO, RAZLOG, ZAKAJ JE BREZA. TEGA JIMA NE MORE DOVOLITI. HO\u010cETA JO OLU\u0160\u010cITI, DA BO VIDETI KOT NAVADNO DREVO. BELINA LUBJA JE VENDAR ZNA\u010cILNOST BREZE. TE BOLE\u010cINE NE BI PRENESLA.<\/p>\n
Nana Jasna se je za\u010dela premikati. Nenadoma se je spomnila, da ni navadno drevo. Lahko odide. Mukoma je premaknila olesenela stopala, prerasla z mahom in travo. Dvignila je noge, otresla mah in naredila prvi korak, za\u010dudena, da to sploh zmore. Sprva jo je bolelo, a z vsakim gibom je bilo la\u017ee.<\/p>\n
\u00bbMoja prijatelja postajata prava telebana. Ne dam jima svojega lubja. Moje lubje je moja lepota in vir mojega \u017eivljenja. Za vedno bo ostala brazgotina, lahko se tudi posu\u0161im. Moram pro\u010d!\u00ab Ko se je oddaljila od zavetja, je obstala. \u00bbMar res ho\u010de pro\u010d!\u00ab se je sama pri sebi spra\u0161evala. Res \u017eeli zapustiti svoja prijatelja? \u010ceprav sta bila kruta, sta ji draga.<\/p>\n
Priznati si je morala, da ju v resnici ne \u017eeli zapustiti. Odlo\u010dila se je, da ju bo sku\u0161ala prestra\u0161iti in jima nekako dopovedati, da morata druga\u010de ravnati.<\/p>\n
Dumbo in Bumbo sta se kmalu vrnila, da dokon\u010data zavetje. Ko sta videla, da je breza izginila, sta za hip otrpnila od groze.<\/p>\n
\u00bbDumbo, poglej, nekdo je prestavil najino zavetje. Postavila sva ga vendar pod najino brezo.\u00ab \u00bbKako je to mogo\u010de? Le za hip sva od\u0161la stran. Le kdo bi lahko v tem lasu prestavil zavetje?\u00ab \u00bbSamo ti si ga lahko!\u00ab je Bumbo prete\u010de zabrusil svojemu prijatelj\u010dku, ki pa je bil za\u010duden.<\/p>\n
\u00bbJaz? Zakaj jaz?\u00ab<\/p>\n
\u00bbKer me ho\u010de\u0161 star\u0161iti in ne mara\u0161 ve\u010d breze.\u00ab<\/p>\n
\u00bbNisem tako delaven, da bi prestavljal vse te te\u017eke veje, sploh pa ne zato, da bi tebe stra\u0161il. Strinjal si se, da \u017eivljenje pod brezo ni ve\u010d udobno. Ti si predlagal, da postaviva zavetje pod brezo. Zakaj misli\u0161, da bi ga jaz prestavljal drugam?\u00ab<\/p>\n
\u00bbNisi bil ves \u010das z menoj,\u00ab je vztrajal Bumbo.<\/p>\n
\u00bbTudi jaz nisem videl tebe. Prav tako si ga lahko ti. \u010ce pravi\u0161, da sem ga jaz, jaz pravim, da si ga ti, ker ga jaz nisem. \u010ce sva zavetje naredila iz brezinih vej, mi je samoumnevno, da bo stalo pod njo,\u00ab ga je \u0161e naprej prepri\u010deval Dumbo.<\/p>\n
\u00bbTudi meni. Zakaj je torej breza tam in zavetje tu?\u00ab se je spra\u0161eval Bumbo.<\/p>\n
\u00bbNe vem. Jaz ga nisem prestavil, ti tudi ne. Kdo ga je torej?\u00ab<\/p>\n
\u00bbNe vem, poglejva, mogo\u010de so kje kak\u0161ne sledi. \u010ce je \u0161e kdo bil tukaj, je morda pustil sledi.\u00ab Natan\u010dno sta si ogledala tla okrog zavetja, da bi na\u0161la kak\u0161ne sledi.<\/p>\n
\u00bbPoglej, tu so najine stopinje, ko sva postavljala zavetje,\u00ab je Dumbo kazal prijatelj\u010dku. \u00bbBi lahko kdo prestavil drevo?\u00ab se je spra\u0161eval Bumbo.<\/p>\n
\u00bbTo je nemogo\u010de. Drevo raste. Morali bi ga izkopati in presaditi, a to bi se poznalo in dolgo bi trajalo. Nisva bila tako dolgo pri ribniku. Sprijazniva se. Zavetje je tu, drevo je tam. To je \u010dudno, a \u010dudne stvari se v\u010dasih pa\u010d dogajajo in to je treba sprejeti,\u00ab je Dumbo sku\u0161al umiriti razburjenega prijatelj\u010dka.<\/p>\n
\u00bbIn kaj predlaga\u0161?\u00ab<\/p>\n
\u00bbRekla sva, da bova olu\u0161\u010dila njeno lubje, da narediva streho.\u00ab<\/p>\n
\u00bbJaz bi raj\u0161i \u0161e malo po\u010dakal. Vse skupaj je preve\u010d \u010dudno. Raj\u0161i bi \u0161el \u0161e malo stran, da vidiva, ali se bo \u0161e kaj \u010dundnega zgodilo,\u00ab je predlagal Bumbo. Dumbo se je z njim strinjal. \u00bbAli da morda pride tisti, ki je prestavil zavetje. Greva nazaj k ribniku in pozabiva malo na zavetje. Ni\u010d ne ka\u017ee, da bi de\u017eevalo. Vsaj nekaj \u010dasa \u0161e ne potrebujeva prave strehe, nekaj sence pa pod brezo \u0161e imava.\u00ab<\/p>\n
\u00bbPa da nabrusiva no\u017e. Morda ga ne bova potrebovala samo za lubje,\u00ab je \u0161e dodal Bumbo, ki je bil videti veliko bolj prestra\u0161en.<\/p>\n
BREZA JE UPALA, DA JU BO ODVRNILA OD NAMERE, DA OLU\u0160\u010cITA NJENO LUBJE, A O\u010cITNO JI TO NI USPELO. LE MALO ZADR\u017dALA JU JE. \u010cE JI OLU\u0160\u010cITA LUBJE, JI NOBENA POMLAD NE BO VE\u010c POMAGALA. NA NJENEM DEBLU BO OSTALA GRDA BARZGOTINA, KI NIKOLI VE\u010c NE BO IZGINILA, IN ZA VEDNO BO UNI\u010cENA NJENA LEPOTA. KAKO NAJ JU ODVRNE OD TEGA, KAKO NAJ JIMA POVE, DA TEGA NE SMETA STORITI. BREZA JE RAZMI\u0160LJALA, TUHTALA IN SE KON\u010cNO DOMISLILAL PODRLA BO NJUNO ZAVETJE. POTEM NE BOSTA IMELA VE\u010c ZAVETJA IN NE BOSTA VE\u010c POTREBOVALA NJENEGA LUBJA, DA SI PREKRIJETA STREHO.<\/p>\n
Z okornimi koraki se je vrnila k zavetju in ga podrla. Ravno ko se je hotela spet vrniti na isto mesto, kjer je bila prej, sta se vrnila Dumbo in Bumbo.<\/p>\n
\u00bbBumbo, nekdo je podrl najino zavetje in ob vejah spet stoji breza.\u00ab<\/p>\n
\u00bbJoj, moje srce bo vsak \u010das nekam padlo. Jaz bi kar zbe\u017eal,\u00ab je ves trepetajo\u010d od strahu dejal Dumbo in se pripravil na beg.<\/p>\n
Dumbo ga je zgrabil za rokav: \u00bbNikamor ne bo\u0161 be\u017eal. Da me bo\u0161 potem ves \u010das moril z rami\u0161ljanjem, kaj se je zgodilo. Tu bova ostala in ugotovila, kaj se dogaja.\u00ab \u00bbMene je strah!\u00ab je dejal Bumbo in \u0161klepetal z zobmi.<\/p>\n
\u00bbTudi mene, a saj sva skupaj, bova \u017ee ugnala ta strah.\u00ab<\/p>\n
\u00bbIn kaj bova storila?”<\/p>\n
\u00bbPredlagam, da na novo postaviva zavetje.\u00ab<\/p>\n
\u00bbTam ali tu,\u00ab ni bil prepri\u010dan Bumbo.<\/p>\n
\u00bbJaz bi ga postavil na istem mestu, kot je bilo prej.\u00ab<\/p>\n
\u00bbHo\u010de\u0161 re\u010di pod brezo,\u00ab se je Bumbo nezaupljivo ozrl k brezi.<\/p>\n
\u00bbHotela sva imeti zavetje pod brezo. Nih\u010de ni niti pomislil, da bi stalo kje drugje. Je tako?\u00ab \u00bbStrinjam se. Ampak mene je tako strah!\u00ab je \u0161e enkrat poudaril Bumbo, ki so se mu zares \u0161ibila kolena. Dumbo pa je bil v nasprotju z njim presenetljivo miren.<\/p>\n
\u00bbZdaj bom jaz delal, prijatelj\u010dek. Naredil si stole in zavetje, zdaj sem jaz na vrsti. Ti kar sedi na svojem stolu in se sku\u0161aj pomiriti.\u00ab<\/p>\n
Dumbo je za\u010del zlagati veje in spet postavil zavetje. Bumbo se je usedel na stol in se vsake toliko \u010dasa ozrl k brezi. Nenadoma se mu je zazdelo, da jo vidi druga\u010de, kako druga\u010de, se pa \u0161e ni zavedal, ker ga je bilo preve\u010d strah.<\/p>\n
\u00bbtako, najino zavetje spet stoji. In zdaj bova ravnala, kakor da se ni ni\u010d zgodilo, in bova prekrila \u0161e streho, kot sva se namenila,\u00ab je odlo\u010dno zaklju\u010dil Dumbo in si pozorno ogledoval svoje delo. \u00bbDanes je lep, topel dan. Pono\u010di zagotovo ne bo de\u017eevalo.<\/p>\n
Po\u010dakajva do jutri in prespiva to no\u010d na le\u017ei\u0161\u010dih, bova videla, kaj se bo \u0161e zgodilo,\u00ab je predlagal Bumbo.<\/p>\n
\u00bbPametno razmi\u0161lja\u0161, prijatelj\u010dek,\u00ab se je Dumbo strinjal z njim.<\/p>\n
\u00bbIn spala bova skupaj, na tvojem le\u017ei\u0161\u010du,\u00ab je \u0161e dodal Bumbo.<\/p>\n
\u00bbVelja. Ti se kar stisni k meni, da te ne bo strah.\u00ab<\/p>\n
BREZO JE PREVZEL OBUP. NI VE\u010c VEDELA KAJ STORITI. POMISLILA JE, DA BI OD\u0160LA, KAR OD\u0160LA … ZDAJ JE VEDELA! ONA NI NAVADNO DREVO. SPOMNILA SE JE, DA JE BE\u017dALA, SPOMNILA SE JE VRTOV, V KATERIH JE NEKO\u010c PREBIVALA, SPOMNILA SE JE SVOJEGA LJUDSTVA. ZAKAJ GA NE BI POISKALA? ODITI, KAR IZGINITI! TO BI BILO TAKO ENOSTAVNO. NJENA PRIJATELJA IMATA ZAVETJE, SE BOSTA \u017dE ZNA\u0160LA. TAKO IN TAKO JE NE POTREBUJETA VE\u010c. SPOZNALA JE, DA V RESNICI NIKOLI NISTA VIDELA NJENE LEPOTE. BILA JE SAMO DREVO.<\/p>\n
BOLELO JO JE, DA JIMA ZANJO NI MAR. TODA KAKO NAJ BI VEDELA, DA ONA NI NAVADNO DREVO, KO PA JE TO TUDI SAMA POZABILA. POVEDATI JIMA MORA, PREDEN ODIDE. \u017dELELA JE POISKATI SVOJE LJUDSTVO, TODA NE SAMA. LAHKO BI OD\u0160LA Z NJO. \u010cEPRAV STA JI POVZRO\u010cILA TOLIKO BOLE\u010cIN, STA JI DRAGA. TODA KAKO NAJ JIMA POVE, DA NJO BOLI … SPOMNILA SE JE POZABLJENEGA DE\u017dNIKA SAMOTNE POPTNICE, KI GA JE \u017dE PRERASLA TRAVA.<\/p>\n
Ko je njena prijatelja premagal spanec, je pobrala s travo prera\u0161\u010den pozabljeni de\u017enik in ga o\u010distila. Pribli\u017eala se je spe\u010dima prijateljema, se nagnila k njima in za\u010dela z globokim in hkrati tihim glasom, da ju ne bi prebudila, govoriti: \u00bbRada bi vaju za\u0161\u010ditila, pa ne morem, dokler mi ne zrastejo nove veje. Razumem, da no\u010deta biti mokra. Toda ne dotikajta se mojega lubja!<\/p>\n
Res je, da bi me bolelo, toda to ni najpomembnej\u0161e. Veje zrastejo na novo, lubje nikoli. A jaz sem breza. In belina lubja je za brezo zelo pomembna. Lubje je moja lepota in vir mojega \u017eivljenja. Za zmeraj bi ostala brazgotina, lahko se tudi posu\u0161im. Jaz nisem navadno drevo, sem breza iz Vilinske de\u017eele in pripadam drevesnemu ljudstvu.<\/p>\n
Nih\u010de ni premaknil vajinega zavetja, jaz sem ga podrla, ker bi me preve\u010d bolelo, \u010de bi mi olu\u0161\u010dila lubje. No\u010dem brazgotine, zato sem hotela stran. Vzemita ta de\u017enik. Z njim se bosta zavarovala pred de\u017ejem, dokler mi ne zrastejo novo veje in vaju bom spet lahko varovala, a pozabita na moje lubje, lubja vama ne dam!\u00ab Tako jima je razlo\u017eila, se umaknila za korak in \u010dakala, da se prebudita.<\/p>\n
Bumbo je nemirno spal in sanjal nenavadne sanje. Najprej mu je v sanjah govorila breza. Govorila je, da ni navadno drevo, da pripada drevesnemu ljudstvu, da je ona podrla zavetje … V sanjah je videl drevesa, veliko dreves: bukve, breze, hraste, topole … in vsi so se premikali. Prihajali so od vsepovsod naravnost proti njemu. Tako nenavadnih obrazov ni \u0161e nikoli videl in tako velikih stopal … Obrazi so se mu pribli\u017eevali vedno bolj in bolj, sku\u0161al se je prebuditi, pa ni mogel. Zanimali so ga ti obrazi, ki so bili videti tako stari, ne zares stra\u0161ljivi, nekaj dobrodu\u0161nega je bilo v potezah teh obrazov, privla\u010dili so njegovo pozornost z neko skrivnostno nerazumljivo silo … Kmalu se je cela gru\u010da dreves zgrnila okoli njega in se sklanjala nad njim. Vsevprek so \u010dudno momljala in se ozirala proti njemu. O\u010ditno je bilo, da se pogovarjajo o njem. Niso ga prestra\u0161ili obrazi, ampak njihova velikanska stopala, ki so grozila, da ga bodo pomendrala. Zakri\u010dal je in se prebudil. In prebudil \u0161e svojega prijatelja, ki je spal tesno poleg njega.<\/p>\n
\u00bbDumbo, imel sem sanje, \u010dudne sanje … V sanjah mi je govorila breza, najina breza! Dejala je, da naj ne lu\u0161\u010diva njenega lubja, da jo boli, da ona ni navadno drevo, da je ona podrla najino zavetje … Govorila je o de\u017eniku, naj uporabiva de\u017enik, dokler ji ne zrastejo nove veje, ko naju bo spet lahko varovala. In videl sem toliko dreves in vsa so se premikala. Dumbo, drevesa so hodila!\u00ab \u00bbKaj govori\u0161? Tudi jaz sem imel enake sanje. Tudi meni je govorila breza o svojem lubju, o drevesnem ljudstvu, da je ona podrla zavetje in o de\u017eniku … Kako je mogo\u010de, da sva enako sanjala?\u00ab se je spra\u0161eval Dumbo.<\/p>\n
Breza se je malo umaknila, vendar je bila \u0161e vedno tako blizu, da je lahko sli\u0161ala njun pogovor. Oddahnila se je in \u010dakala, kaj bosta storila.<\/p>\n
Bumbo je na tleh zagledal odprt de\u017enik.<\/p>\n
\u00bbDumbo, de\u017enik, poglej de\u017enik je res tu! To niso bile sanje! Res je bila breza. Ona nama je govorila, res je podrla zavetje … Ona ni navadno drevo, pripada drevesnemu ljudstvu in lahko hodi. V sanjah sem videl njeno drevesno ljudstvo. Videl sem vse polno dreves. Prepri\u010dan sem, da zares obstajajo.\u00ab<\/p>\n
\u00bb Ne morem verjeti! Najina princesa Nana Jasna je breza iz Vilinske de\u017eele, ki hodi in govori … Bila nama je ves \u010das prijateljica in dajala nama je vse, kar sva potrebovala. Kaj sva bila midva njej?\u00ab se je spra\u0161eval Dumbo.<\/p>\n
\u00bbKo sem sekal veje, sploh nisem pomislil, da jo boli. Sploh nisem pomislil, da kaj \u010duti. Ona je \u017eivo drevo, ki \u010duti! Ona ni stvar,\u00ab je skesano ugotavljal Bumbo in nenadoma zagledal njen obraz, ki ga prej nikoli ni videl.<\/p>\n
\u00bb\u0161e vedno bi naju \u0161\u010ditila, pa ne more, ker sva ji posekala vse veje,\u00ab je \u0161e dodal. Tudi Dumbo se je kesal: \u00bbKako kruta sva bila. Sva ji sploh bila hvale\u017ena za veje, iz katerih sva naredila stole? Po veje za zavetje bi morala drugam. Sram me je. Breza je \u017eivo drevo, ni stvar in najina breza pripada drevesnemu ljudstvu, ki hodi in govori, kako je \u0161ele njo bolelo? Ranila sva jo, prizadela, zato nama je podrla zavetje! A ne, ker bi nama hotela \u0161kodovati ali nama \u017eelela, da sva mokra, ampak, da bi za\u0161\u010ditila sebe. Druga\u010de bi morala ravnati! Druga\u010de.\u00ab<\/p>\n
\u00bbMorda ni prepozno. Spoznava se na zeli\u0161\u010da in znala bi narediti zdravilo za njene rane. Pri ribniku imava vse sestavine, ki jih potrebujeva, in tudi pravo zdravilno blato,\u00ab je predlagal Bumbo.<\/p>\n
\u00bbKar pojdiva, pohitiva. Lepo bova poskrbela zanjo,\u00ab se je strinjal Dumbo.<\/p>\n
Njaprej sta nabrala vsa potrebna zeli\u0161\u010da in izkopala koreninice, ki sta jih potrebovala. Zakurila sta ogenj in skuhala zeli\u0161\u010da in koreninice, nekaj pa sta jih zmlela in dodala sve\u017ee. Nato sta \u0161la k ribniku in zeli\u0161\u010dni pripravek zme\u0161ala z blatom iz ribnika in nabrala \u0161e mo\u010dvirske trave. Vrnila sta se k brezi. Vsa mesta, kjer sta odsekala veje, sta namazala z blatom in jo obvezala z mo\u010dvirskimi travami. Ko sta kon\u010dala, sta se stisnila k njej in jo objela. \u00bbzdaj ji bova vsak dan povedala, da jo imava rada,\u00ab sta sklenila.<\/p>\n
ODSLEJ STA ZA BREZO LEPO SKRBELA IN SE VESELILA, DA BO PRI\u0160LA POMLAD, KO BODO NJENE VEJE SPET ZRASLE IN BO \u0160E VSE LAHKO LEPO IN PRAV. KER BREZA NI NAVADNO DREVO IN KER SO JI ZELI\u0160\u010cA DALA NOVIH MO\u010cI, JI Z LISTI NI BILO TREBA \u010cAKATI DO POMLADI \u2013 \u017dE PREJ SE JE OBRASLA. DUMBO IN BUMBO STA LAHKO KMALU SPET U\u017dIVALA V NJENI SENCI IN ZAVETJU. LE \u010cE JE PREVE\u010c DE\u017dEVALO, STA ZLEZLA POD VELIK DE\u017dNIK ALI GA POVEZNILA \u010cEZ ZAVETJE, DA JIMA JE BIL ZA STREHO.<\/p>\n
KO SO SE BREZI RANE ZACELILE SI SI JE DODOBRA OPOMOGLA, SO SE SKUPAJ ODPRAVILI NA POT, DA BI POISKALI NJENO DREVESNO LJUDSTVO. … IN PRAVLJICE JE KONEC.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pravljica o brezi Jana Str\u017einar [skrij] Spisano: Tanja Ferjan\u010di\u010d Viri: Str\u017einar, Jana (2006). Pravljica o brezi. Ljubljana: Mladinska knjiga. (COBISS). Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0. V VILINSKI DE\u017dELI JE NEKO\u010c OBSTAJALO DREVESNO LJUDSTVO, KI SO GA SESTAVLJALE \u017dENSKE IN MO\u0160KE DREVESNE VRSTE: HRASTI, BUKVE, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_exactmetrics_skip_tracking":false,"_exactmetrics_sitenote_active":false,"_exactmetrics_sitenote_note":"","_exactmetrics_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[],"class_list":["post-155","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-zanimvo"],"yoast_head":"\n