Pomlad je v polnem razmahu. Gozdovi so ozeleneli, sadno drevje \u017ee cveti, minila pa je tudi spomladanska utrujenost. V tem letnem \u010dasu ne moremo prezreti krhke breze. Za to krhkostjo se skriva najbolj alergogeno drevo, katerega pelod povzro\u010da solzenje o\u010di in dra\u017ei nosne kon\u010di\u010de.<\/p>\n
alergijeBreza, katere znanstveno ime je Betula, je rod dreves, ki sodi v dru\u017eino brezovk. Poznamo ogromno \u0161tevilo razli\u010dnih brez, ki rastejo v severnem zmernem pasu Evrope, severne Azije in Severne Amerike. Rasti\u0161\u010da, kjer najdemo brezo, so hrastovi in brezovi gozdovi, pe\u0161\u010deni travniki, gozdna obrobja in ekstremna rasti\u0161\u010da, kjer se pojavljata su\u0161a in mo\u010dan veter. Breza navadno sodi med nizka do srednje visoka drevesa ali grmi\u010devje, ki zraste do dvajset metrov v vi\u0161ino. Zanjo je zna\u010dilen globok preplet korenin in belo lubje. Preprosti listi so lahko na\u017eagani ali re\u017enjati. Plod breze je krilati ore\u0161ek, ki ima pri nekaterih vrstah zelo drobna krilca. \u017denske ma\u010dice niso olesenele in ob dozoritvi razpadejo, s \u010dimer se iz njih sprostijo semena.<\/p>\n
V zdravilne namene se uporabljata dve vrsti breze: navadna breza (Betula pendula), za katero so zna\u010dilni goli listi, \u017eile pri njej malo izstopajo, in puhasta breza (Betula pubescens), katere listi so tenko dlakavi, \u017eile pa zelo izstopajo.<\/p>\n
Deli rastline, ki se uporabljajo kot droga (surovina rastlinskega, \u017eivalskega ali mineralnega izvora za izdelavo zdravilnih pripravkov), so listi, skorja in popki. Listi vsebujejo flavonoide, eteri\u010dno olje, smole, \u010dreslovine, metilsalicilat in gren\u010dine. V skorji sta eteri\u010dno olje in metilsalicilat, popki pa imajo najve\u010d hlapnega olja.<\/p>\n
Breza deluje kot diuretik, kar pomeni, da pove\u010da izlo\u010danje urina. Pove\u010da se koli\u010dina se\u010da, iz krvi in tkiv pa se pospe\u0161eno izlo\u010da se\u010dna kislina. Breza se najpogosteje uporablja v obliki kure (pitje \u010daja ali \u010dajnih me\u0161anic, kopel iz brezove skorje). Brezov sok in hlapno olje dodajajo tudi kozmeti\u010dnim pripravkom za nego las.<\/p>\n
alergijeBreza je izredno alergogeno drevo. Na alergen breze je alergi\u010dnih od 10 do 20 odstotkov ljudi. Posamezna drevesa tvorijo ogromno koli\u010dino pelodov. Sezona cvetenja se za\u010dne na za\u010detku aprila.
\nDruge pomembne alergogene rastline so:<\/p>\n
Gaber, ki je sorodnik breze in cveti nekoliko pozneje kot breza.
\nKostanj, ki cveti julija. Obdobje cvetenja sovpada s pozno fazo cvetenja trav, zato se alergija za kostanj ve\u010dkrat spregleda.
\nCipresovke so pomembne alergogene rastline predvsem v ju\u017enih krajih, kjer cvetijo od januarja do aprila. Kot okrasna drevesa se sadijo tudi v kontinentalnih predelih, kjer cvetijo aprila in maja.
\nOljka cveti od januarja do junija, vrh sezone je maja.
\nTrave cvetijo od za\u010detka maja do konca julija, nekatere vrste pa vse leto. Pelod se iz trav sprosti v jutranjih urah, tako da je na kmetijskih obmo\u010djih najve\u010dja koncentracija peloda zgodaj dopoldne. Ker pelod do urbanih naselij pripotuje po zraku, je v mestih najve\u010dja koncentracija peloda popoldne ali proti ve\u010deru, ko se zaradi termi\u010dnih razmer spusti v ni\u017eje plasti zraka. \u017de blag de\u017e spere pelode iz zraka.
\nAmbrozija cveti od avgusta do poznega septembra. Sprosti zelo veliko koli\u010dino peloda, ki lahko potuje stotine kilometrov dale\u010d.
\nTudi kri\u0161ina, navadni pelin, trpotec in kislica so poleti in jeseni pomembni povzro\u010ditelji senenega nahoda.<\/p>\n
Pelodu se lahko izognemo z upo\u0161tevanjem spodnjih nasvetov:<\/p>\n
v mestih ne zra\u010dimo stanovanj proti ve\u010deru, na de\u017eeli pa ne med peto in deseto uro dopoldne,
\nmed sezono cvetenja imejmo avtomobilska okna zaprta,
\nv naravo ne hodimo v son\u010dnem, suhem in vetrovnem vremenu in ne v ve\u010dernih urah,
\nna sprehod se odpravimo po de\u017eju, ko de\u017e spere cvetni prah,
\nmed gibanjem v naravi nosimo son\u010dna o\u010dala, da za\u0161\u010ditimo o\u010di pred cvetnim prahom,
\nperilo su\u0161imo v notranjih prostorih,
\nne nabirajmo cvetja,
\nv obdobju ve\u010djih koncentracij cvetnega prahu v zraku pre\u017eivljajmo dopust v gorah ali na morju.<\/p>\n
Alergogenost posameznih vrst cvetnega prahu:<\/p>\n
zelo visoka<\/p>\n
breza, cipresa, trave, oljka, ambrozija<\/p>\n
visoka<\/p>\n
kri\u0161ina, pelin, gaber<\/p>\n
srednje visoka<\/p>\n
leska, jel\u0161a, jesen, platana, hrast, trpotec, pravi kostanj<\/p>\n
nizka<\/p>\n
topol, javor, kislica, bezeg, metlikovke\/\u0161\u010dirovke<\/p>\n
zelo nizka<\/p>\n
tisa, brest, oreh, divji kostanj, hmelj, lipa<\/p>\n
ni alergogen<\/p>\n
pelod iglavcev<\/p>\n
Vir:Rok Petri\u010d, absolvent Fakultete za farmacijo<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pomlad je v polnem razmahu. Gozdovi so ozeleneli, sadno drevje \u017ee cveti, minila pa je tudi spomladanska utrujenost. V tem letnem \u010dasu ne moremo prezreti krhke breze. Za to krhkostjo se skriva najbolj alergogeno drevo, katerega pelod povzro\u010da solzenje o\u010di in dra\u017ei nosne kon\u010di\u010de. alergijeBreza, katere znanstveno ime je Betula, je rod dreves, ki sodi v dru\u017eino brezovk. Poznamo ogromno […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":11496,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_exactmetrics_skip_tracking":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[7],"tags":[],"class_list":["post-169","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-drevo-breza"],"yoast_head":"\n