Breza ni le zdravilna in aromatska rastlina, ki se uporablja \u017ee stoletja, temve\u010d je vsestransko uporabno drevo. Drevesa od nekdaj veljajo za simbol mo\u010di, modrosti, plodnosti in \u017eivljenja samega. Prvobitna plemena po vsem svetu so zgradila svojo kulturo in dru\u017ebo na temelju lastne zamisli narave, ta zamisel je prepletena z njihovo neposredno izku\u0161njo naravnega sveta. Iz sveta nad njim \u010drpajo stvari, ki jih potrebujejo za ohranitev \u017eivljenja, za hrano in zdravje ter za verovanja, ki hranijo du\u0161o. Iz tega neiz\u010drpnega vira prihajajo njihove zamisli o \u017eivljenju in navdih za zdravilske in verske obrede.
\nBreza v vseh avtohtonih kulturah slu\u017ei za komunikacijo z absolutnim in odvaja negativno energijo. Velja za za\u0161\u010ditni simbol ve\u010dnega kroga \u017eivljenja in smrti. Pri avtohtonih ljudstvih Sibirije ima breza izvoren pomen in je tako kot sibirska cedra kozmi\u010dni prevodnik. To je drevo, ki ga \u010dastijo in nanj obe\u0161ajo trakove \u017eelja. Ko v Sibiriji sedemo pod brezo, smo sedli v obmo\u010dje ne\u017enega miru, ki spominja, da \u017eivljenje ni boj, ampak je lahko skladno in milo. To je kraj, kjer odlo\u017eimo bremena in sprejmemo darove, ki jih daje \u017eivljenje. Ne glede na to, kak\u0161en odziv spro\u017ei stik z brezo, bo izku\u0161nja vedno \u0161irila na\u0161e polje zavedanja. Mo\u010d breze nas premakne na drugo raven, na kateri \u010dlove\u0161ki vzorci vedenja ne veljajo ve\u010d. Zavest se raz\u0161iri in pogled na stvarnost se spremeni, ko na svet in svoje probleme pogledamo z druga\u010dnimi o\u010dmi. Hkrati sami sebe bolje spoznamo, kajti ko spoznamo \u017eivljenjsko silo breze, jo moramo spoznati tudi v sebi. To odkritje vzpostavi \u0161e mo\u010dnej\u0161o resonanco med \u010dlovekom in brezo. Breza je drevo, ki nudi za\u0161\u010dito. Zato so v Rusiji na vrh njene veje obe\u0161ali rde\u010d trak, da bi se re\u0161ili uro\u010dljivih pogledov. Po starem ljudskem izro\u010dilu nas veja varuje pred strelami. Nekatera avtohtona ljudstva so z njenimi vejicami izganjala duhove, tako da so z njimi tepe\u0161kali obsedene ljudi. Iz brezinega lesa so nekdaj izdelovali zibelke, da bi varovale novorojen\u010dke. Zanimivo je, da je bila tradicionalna \u010darovni\u0161ka metla narejena iz brezinih vejic, razne \u010darovni\u0161ke knjige pa \u0161e danes navajajo, da \u010de \u017eelimo privabiti v svoje \u017eivljenje ljubezen, na kos lubja, ki ga naberemo ob mlaju, z rde\u010do barvo napi\u0161emo ljubezensko \u017eeljo in jo nato kot kadilo za\u017egemo.<\/p>\n
Samo v Evropi poznamo ve\u010d kot 65 vrst brez (Betula sp.). Breza je rastlina, ki sodi med najbolj vzdr\u017eljiva listopadna drevesa. Tako jo najdemo v zelo mrzlih krajih, v zmernem podnebju pa je prva drevesna vrsta, ki se spontano obnovi po naravnih nesre\u010dah, npr. po\u017earu, potresu,… Raste v hrastovih in brezovih gozdovih, na pe\u0161\u010denih travnikih, gozdnih obrobjih in ekstremnih rasti\u0161\u010dih, kot so barja in suha pobo\u010dja. Uspeva predvsem na nerodovitnih, suhih do vla\u017enih, kamnitih, humoznih, pe\u0161\u010denih in ilovnatih tleh. Ker potrebuje veliko svetlobe, raste na svetlem, v vi\u0161ino dose\u017ee do 25 m in je drevo z globokimi koreninami. Ker vsako drevo raste iz korenin, se mo\u010d korenin odra\u017ea kot mo\u010d drevesa. To je eden od razlogov, da je breza energijsko tako mo\u010dno drevo. Njeni listi se jeseni obarvajo v zlato-rjavo, \u0161e bolj pa je znana po svoji beli skorji, ki jo razvije z leti. Ravno zaradi zlato-rjavih listov in veli\u010dastne srebrno-bele skorje, ki jo povzro\u010da pigment betulin, je navdihnila marsikaterega pesnika. Brezine poteze razkrivajo ne\u017enost in milino, vendar v njej ni ni\u010d \u0161ibkega. Pod njenim rahlim lubjem, ki se lu\u0161\u010di, je trd in mo\u010dan les. Kro\u0161nja je nepravilno jaj\u010daste oblike in redka, z vise\u010dimi vejami. Mlade veje imajo rde\u010dkastorjavo skorjo in jih prekrivajo vo\u0161\u010deni in lepljivi izrastki\/bradavice. Listi so po vejah premenjalno razvr\u0161\u010deni, so trikotno romboidne oblike, dolgi 4-7 cm, pri dnu \u0161iroko klinasti, proti vrhu priostreni in dvakrat ostro nazob\u010dani. Listni pecelj je dolg 2-3 cm in gol. Cvetovi so enospolni, rastlina je enodomna. Mo\u0161ki in \u017eenski cvetovi se zdru\u017eujejo v navidezne ma\u010dice. Mo\u0161ke ma\u010dice (vise\u010de, po 2 do 3 skupaj in dolge 2-3 cm) so sede\u010de in se razvijejo jeseni na vrhu enoletnih mladik. \u017denske ma\u010dice (pokon\u010dne, dolge okoli 2 cm) so pecljate in se razvijejo spomladi na vrhu stranskih kratkih poganjkov. Plod je enosemenski krilati ore\u0161ek jaj\u010daste oblike.
\nBreza raste izredno hitro in zaradi tega sodi med drevesa z najkraj\u0161o \u017eivljenjsko dobo. Do\u017eivi namre\u010d le 60 do 100 let. Na brezah pogosto zraste ve\u010d deset nenavadnih, ko\u0161atih tvorb, ki so videti kakor velika gnezda ptic iz tesno prepletenih vejic. Vzrok za te tvorbe so glive in bakterije v drevesu, ki veje silijo k temu, da po\u017eenejo na stotine novih in novih poganjkov. Ti poganjki se razvijejo v vejice, ki so iz leta v leto bolj prepletene. Te ko\u0161ate tvorbe sicer obte\u017eijo veje in jih vle\u010dejo k tlom, druga\u010de pa drevesu ne \u0161kodijo pretirano. Tvorbe so na drevesu videti kakor kodravo prepletena brada. A kdorkoli bi hotel to brado razplesti, bi se po\u0161teno namu\u010dil. Vejice so namre\u010d nagnetene skupaj in hudo skrivin\u010dene ter tako tesno povezane med seboj, da jih je izredno te\u017eko spraviti narazen.
\nBrezo napada medicinsko zelo zanimiv parazit in sicer drevesna goba v Sibiriji imenovana \u010daga. Paraziti so znani po tem, da ukradejo tisto, kar potrebujejo za \u017eivljenje npr. pri drugih rastlinah, vendar gostitelju ni\u010desar ne nudijo v zameno. Tako je \u010daga oz. brezina goba v Sibiriji poznana tudi kot brezin rak. Ta dobesedno v parih letih umori brezo ima pa ravno zaradi nje skoraj da \u010dude\u017ene lastnosti in zato velja za gobo nesmrtnosti.<\/p>\n
V Sibiriji se v banjah, kakor imenujejo njihove \u201esavne\u201c \u0161ibajo z brezovimi vejami, tako iz zdravstvenih, kakor tudi drugih vi\u0161jih\/duhovnih razlogov. Mehko lubje v Sibiriji uporabljajo za izdelavo razli\u010dnih \u0161atuljic in posod, les pa kot gradbeni material za ko\u010de v katerih \u017eivijo in za izdelavo pohi\u0161tva. Razna avtohtona indijanska plemena so iz brezovine izdelovala sve\u010de, kanuje, razne posode ter tulce za pu\u0161\u010dice. Naravna pija\u010da Kam\u010datke je brezin sok pridobljen neposredno iz drevesa brez predhodne fermentacije. Tako kot javorov sok, se lahko tudi brezin sok uporablja za proizvodnjo sirupa ali sladkorja. Spomladi notranjo skorjo breze v Sibiriji nare\u017eejo na tanke trakove in jih skuhajo kot brezine nudeljne. Breza slu\u017ei celo za izdelavo arom in sladil za peciva, sladkarije, \u017eve\u010dilne gumije, mle\u010dne deserte, \u017eelatine, pudinge ter za proizvodnjo kisa in alkoholnih pija\u010d, kot sta rum in vino ter brez alkoholnih pija\u010d, kot je koreninsko pivo in ostale pija\u010de. Olje, ki se ga pridobi z destilacijo iz lesa je insekti-fungicidno in je zato primerno za za\u0161\u010dito krzna\/ko\u017euhov. V Rusiji se proizvodi pridobljeni na podlagi tega drevesa, kot so npr. katran\/premazi in oglje \u0161iroko uporabljajo. Eteri\u010dna olja breze so uporabna v kozmetiki in ostalih proizvodih za osebno nego ter v parfumski industriji.<\/p>\n
V uradni medicini se breza predvsem uporablja za zdravljenje bolezni, kot so motnje urinarnega trakta, ko\u017ene bolezni, hude infekcije in vnetja. V sibirski tradicionalni in uradni medicini uporabljajo skoraj vse dele breze: popke\/brste, liste, skorjo, lubje in drevesni sok ter tudi drevo kot tako. Avtohtona ljudstva Sibirije uporabljajo brezino lubje za pripravo mazila za celjenje ran, brezin sok pa uporabljajo v primeru bolezni respiratornega trakta in kot zdravilo za izbolj\u0161evanje zdravja. Zaradi \u010distilnega in diureti\u010dnega delovanja breze, jo uporabljajo proti protinu, revmatizmu in blagih bole\u010dinah zaradi artritisa. Tudi vsa avtohtona indijanska plemena so jo uporabljala v zdravilne namene. Tako so Cherokee \u017eve\u010dili liste proti dizenteriji in uporabljali \u010daj iz skorje proti prehladu, dizenteriji, mle\u010dnemu urinu in \u017eelod\u010dnim boleznim. Pleme Delaware je uporabljalo prevretek iz lubja kot kataraktik ali emetik, pleme Iraquoisi pa proti prehladu, vro\u010dini, bole\u010dinam in spolnim boleznim. Ojibwa indijanci so uporabljali lubje kot diuretik.<\/p>\n
Farmakolo\u0161ke substance, ki jih vsebujejo breze so ve\u010dinoma fenoli, flavonoidi, tanini, saponini, glikozidi, steroli in terpenski derivati.
\nBrezini popki vsebujejo eteri\u010dno olje, ki ima diureti\u010den, holagogi\u010den in protivneten u\u010dinek.
\nNamesto eteri\u010dnega olja, ki ga vsebujejo popki, listi vsebujejo betulinsko kislino, askorbinsko kislino (vitamin C), karoten, triterpene alkohole, kumarinske substance, flavonoide, leukoantocianide, sterole, hiperozide, saponine in taninske snovi. Poparek iz listov ka\u017ee diureti\u010den, holagogi\u010den, helmintagogi\u010den in antifungiciden u\u010dinek. Brezino listje je u\u010dinkovito zdravilo za vnet se\u010dni mehur in druge dele se\u010dil, saj deluje tako, da olaj\u0161a izlo\u010danje vode iz telesa. Listi breze so namre\u010d blago sredstvo za odvajanje vode iz tkiva in ne dra\u017eijo ledvic. Ker pospe\u0161ujejo odvajanje se\u010da ter spodbujajo in izbolj\u0161ujejo presnovo jih pogosto dodajajo tudi \u010dajem za \u010di\u0161\u010denje krvi in \u010dajem za dodatno zdravljenje kroni\u010dnih revmati\u010dnih bolezni. Zeli\u0161\u010dni \u010daj iz listov se uporablja tudi za posebne diete.
\nBrezino lubje je u\u010dinkovito zdravilo za vnet se\u010dni mehur in druge dele se\u010dil. Iz telesa odstranjuje odve\u010dno vodo. Z vla\u017eno notranjo stranjo sve\u017ee odlu\u0161\u010denega lubja se oblagajo razbolene mi\u0161ice. Iz listov in\/ali lubja breze se lahko pripravlja tudi tinktura.
\nBetulin iz brezinega lubja nas veruje pred \u0161kodljivimi prostimi radikali, saj sodi med antioksidante oziroma lovilce prostih radikalov. Znanstveno dejstvo je, da goba \u010daga, ki raste na brezah ka\u017ee dosti ve\u010d terapevtskih lastnosti, kot tista, ki raste na drugih drevesnih vrstah. Osnovne delujo\u010de substance so ravno betulin, lupeol, betulinska kislina itd., ki jih \u010daga posrka brezi. Te aktivne snovi breze imajo namre\u010d protirakavo delovanje, povzro\u010dajo apoptozo (programirano\/na\u010drtovano smrt) rakavih celic in prenos v \u010dago \u0161e pove\u010da te lastnosti…
\nBrezin drevesni sok pa je doma\u010de zdravilo za pomladansko kuro, ki krepi, po\u017eivlja, \u010disti kri in ko\u017eo ter pomaga iz telesa izlo\u010dati se\u010dne soli.
\nV Sibiriji tradicionalno uporabljajo za zdravljenje oziroma vzpostavljanje ravnovesja v \u010dlove\u0161kem telesu brezo, ki raste v naravi. Njeno ne\u017enost uporabljajo za zdravljenje vsakega pretresa; tako telesnega kot \u010dustvenega. Ne\u017enost pomaga odpraviti bole\u010dine, ki jih povzro\u010di stres v odnosu do sebe in drugih. Breza nam tudi omogo\u010di, da delujemo bolj ustvarjalno, saj uravnovesi mo\u0161ko in \u017eensko energijo v nas. Njena energija nam pomaga skleniti mir s samim seboj, prav tak\u0161nimi, kot smo; pomaga ukrotiti ego (spoznati na\u010din njegovega delovanja, tako da nismo ve\u010d njegove \u017ertve) in raz\u0161iriti prostor za delovanje vi\u0161jega jaza. Breza ima tudi energijo spravljivosti. Ker pomaga, da smo bolj mirni, ustvarja prostor miru. Pomaga, da sprejmemo sami sebe in se spravimo s seboj \u2013 pridobitev samospo\u0161tovanja. Ker povzro\u010da pomirjanje z zibelko \u017eivljenja, pomaga odpravljati ginekolo\u0161ke te\u017eave pri \u017eenskah, ki so posledica \u010dustvenih ran zaradi prej\u0161njih travm. Pomaga nam tudi obvladovati spremembe, da se z njimi sprijaznimo.<\/p>\n
Breza je le eno izmed mnogih dreves, ki jih poznamo in ga dnevno sre\u010dujemo tudi pri nas. Vredno je nabrati njene liste in lubje in z njimi odpraviti kak\u0161no tegobo ter se tako izogniti kemi\u010dnim pripravkom. Liste nabiramo oziroma trgamo pozno spomladi in poleti. Ko se nabira lubje, moramo biti previdni, saj ga je potrebno lupiti vzdol\u017e debla in ne naokrog (v obliki prstana), da se drevo ne posu\u0161i. Breza ima tudi izreden potencial za pomo\u010d in zdravljenje, zato jo je vredno opaziti in se z njo v\u010dasih tudi sre\u010dati in pogovoriti. S spo\u0161tovanjem narave tako tudi bolj razumemo na\u0161o lastno \u010dlove\u0161ko nrav, saj \u010de na rastline gledamo le kot na vir posameznih u\u010dinkovin, ne moremo videti njihove resni\u010dne mo\u010di.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Breza ni le zdravilna in aromatska rastlina, ki se uporablja \u017ee stoletja, temve\u010d je vsestransko uporabno drevo. Drevesa od nekdaj veljajo za simbol mo\u010di, modrosti, plodnosti in \u017eivljenja samega. Prvobitna plemena po vsem svetu so zgradila svojo kulturo in dru\u017ebo na temelju lastne zamisli narave, ta zamisel je prepletena z njihovo neposredno izku\u0161njo naravnega sveta. Iz sveta nad njim \u010drpajo […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":11491,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_exactmetrics_skip_tracking":false,"_exactmetrics_sitenote_active":false,"_exactmetrics_sitenote_note":"","_exactmetrics_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[7],"tags":[],"class_list":["post-171","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-drevo-breza"],"yoast_head":"\n