\nPonikve pri Preserju – vzor\u010dno kra\u0161ko polje, podpe\u0161ki kamnolom kot geomorfolo\u0161ka pomembnost, osamelci na Ljubljanskem barju pa so geomorfolo\u0161ka, krajinska in botani\u010dna pomembnost.<\/p>\n
Prav tako imamo izjemno\u00a0arheolo\u0161ko dedi\u0161\u010dino\u00a0<\/strong>na delu Ljubljanskega barja, ki pokriva na\u0161o ob\u010dino z mno\u017eico najdi\u0161\u010d iz vseh arheolo\u0161kih obdobij. Naselje Brezovica pri Ljubljani je pomembna anti\u010dna naselbina ob rimski cesti. Posamezne najdbe ka\u017eejo na poselitev na robu barja tudi v prazgodovini. Prazgodovinska gradi\u0161\u010da so bila odkrita na izpostavljeni vzpetini Sv. Ana nad Podpe\u010djo in na \u017dalostni gori pri Preserju. Na Rakitni je viden del sistema anti\u010dnega zapornega zidovja.<\/p>\n Ljubljanica<\/strong>, reka, ki je imela v \u010dasu prazgodovine, kot tudi kasneje v \u010dasu naselitve Slovanov kultni pomen in sodi med najpomembnej\u0161a arheolo\u0161ka najdi\u0161\u010da v Sloveniji, je od leta 2003 za\u0161\u010ditena kot kulturni spomenik. Do 19. stoletja je bila ena od najdalj\u0161ih in najpomembnej\u0161ih plovnih poti na Slovenskem, katere tok so preusmerili ravno na obmo\u010dju ob\u010dine Brezovica zaradi izjemnega podpe\u0161kega \u010drnega apnenca. Osamelci<\/strong>, oziroma \u00bbotoki\u00ab so manj ugreznjeni deli dna Ljubljanskega barja. Sinja gorica (293 m), Blatna Brezovica (326 m), Bevke (Brdo, 345 m), in Kostanjevica (367 m), Ple\u0161ivica (390 m), Gri\u010d – Dob\u010denica (342 m), osamelci pri Vnanjih Goricah (Veliki vrh, 373 m), Gul\u010d (350 m), Zado\u010denca (342 m), so vrhovi slemena, ki lo\u010dijo Podlipsko dolino na severu in dolino Ljubljanice na jugu. Vzhodno od osamelcev pri Vnanjih Goricah, kjer poteka tomi\u0161eljski prelom, osamelcev ni ve\u010d, kar potrjuje mo\u010dnej\u0161e ugrezanje vzhodnega in jugozahodnega dela Ljubljanskega barja. Le dva manj\u0161a, Grmez (320 m) in Babna gorica (328 m), sta \u017ee povsem blizu vzhodnega roba Ljubljanskega barja, pri \u0160kofljici.<\/p>\n Podpe\u0161ki kamnolom<\/strong>\u00a0se nahaja na severnem pobo\u010dju Svete Ane. Prete\u017eno apnen\u010dasta kamnina iz \u010dasa spodnje jure, pred 210 milijoni let, je nalo\u017eena v debeli skladovnici, v kateri se menjavajo nekaj centimetrov debele plasti z ve\u010dinoma pol metra in tudi ve\u010d kot meter debelimi \u010drnkastimi ali temno sivimi skladi. Plasti skladov zelo strmo visijo proti jugu. Apnenec v Podpe\u0161kem kamnolomu po sestavi ni homogen, ampak se lo\u010di med seboj. Najla\u017eje prepoznaven je skladnat apnenec s tesno nalo\u017eenimi dolgimi belimi progami. To so zanimivi \u0161kolj\u010dni ostanki in so obi\u010dajno nalo\u017eeni vzporedno s plastmi. Ju\u017eno od naselja Jezero je mo\u010dvirna ravnica\u00a0Zajezero<\/strong>. Zna\u010dilnost te ravnice je kra\u0161ko jezero, ki le\u017ei pod Sveto Ano. Podpe\u0161ko Jezero je ovalne oblike z dol\u017eino 135 m in \u0161irino 120 m. Od dna Ljubljanskega barja ga lo\u010di 10 m visoka dolomitna pregrada. Napaja se s povr\u0161inskim dotokom potoka Jezernice (Mlinski potok), ki izvira v podno\u017eju Krimskega hribovja v sedmih izvirih. Odtok iz jezera je podzemen, verjetno pa ima jezero tudi podzemni pritok. Jezero se s svojimi 47 m globine uvr\u0161\u010da med globlja jezera pri nas. Proti dnu se zo\u017ei v lijakasto brezno, skozi katerega voda podzemno odteka proti Barju. Na povr\u0161ju se obi\u010dajno ponovno pojavi v 300 m oddaljenem izviru Pod hru\u0161ko. Gladina jezera je ves \u010das enako visoka, ob\u010dasno pa tudi poplavlja mo\u010dvirno ravnico. Pozimi temperatura jezera ne pade pod 7\u00ba C, poleti pa se voda segreje do 20\u00ba C, zato je prijetno poletno kopali\u0161\u010de. Jezero je znano po \u0161tevilnih ribjih vrstah, med katerimi so ribolovno zanimive smu\u010d, som, tolstolobik, krap, postrv, \u0161\u010duka, klen in druge. Mo\u010dvirna ravnica in jezero sta bila leta 1988 razgla\u0161ena za naravni spomenik.<\/p>\n Sveta Ana (484 m)<\/strong>\u00a0se vzpenja strmo nad starim Podpe\u0161kim kamnolom. Cerkev Sv. Ane v sedanji obliki je s konca 16. stoletja, sezidana je na temeljih stare gotske cerkve. Na izpostavljeni vzpetini so okrog cerkve odkrili prazgodovinsko gradi\u0161\u010de. Je priljubljena izletni\u0161ka to\u010dka in predstavlja odli\u010dno razgledno to\u010dko na Ljubljansko barje, del Ljubljanske kotline in Alpe. Na vrhu stoji cerkev Sv. Ane. Vrh je dostopen po strmi gozdni poti iz Podpe\u010di in po polo\u017enej\u0161i makadamski cesti iz kraja Preserje, na za\u010detku katere je urejeno parkiri\u0161\u010de.<\/p>\n Ponikve pri Preserju\u00a0<\/strong>so najmanj\u0161e, a hkrati eno najbolj tipi\u010dnih kra\u0161kih polj v Sloveniji. Za slednja je zna\u010dilno, da nastanejo v kotanjah na slab\u0161e prepustni mati\u010dni podlagi in imajo najve\u010dkrat podzemni vodni dotok in odtok. Po dnu Ponikev meandrira potok, ki izvira v \u0161tevilnih stalnih izvirih na ju\u017enem robu polja in ponikne v ponorih na severnem in vzhodnem delu polja. Kadar pade veliko de\u017eja, polje ojezeri (spomladi in jeseni). Vode na polju so podzemno povezane z vodami iz Rakitne ter z izviri na Ljubljanskem barju. Dno Ponikev je pribli\u017eno 400 m \u0161iroko in 600 m dolgo in se nahaja na nadmorski vi\u0161ini malo pod 294 m, kar je v vi\u0161ini Ljubljanskega barja.<\/p>\n Nedale\u010d od vasi Gori\u010dica proti Ljubljanici le\u017ei\u00a0Gori\u0161ki mah<\/strong>, ki je najve\u010dje in doslej najbolj ohranjeno visoko barje na obmo\u010dju Ljubljanskega barja. Na povr\u0161ini skoraj 19 hektarov in do dveh metrov debelih \u0161otnih plasteh najdemo pestre vegetacijske zdru\u017ebe, od \u0161otnega mahu do sestojev puhaste breze, rde\u010dega bora, smreke in krhlike. V jesenskih mesecih nas bodo toplo sprejele in prijetno presenetile, za vsako oko nenavadno lepe, medonosne planjave jesenske vrese.<\/p>\n Rakitna<\/strong>\u00a0le\u017ei na istoimenski 780\u2212800 metrov visoki kra\u0161ki planoti, v osr\u010dju Krimsko\u2212Mokri\u0161kega hribovja. Ob robu planote je kra\u0161ko polje, po katerem te\u010de ponikalnica Rakitni\u0161\u010dica. Njene izvire so v zgornjem, povirnem delu zajezili in nastalo je jezero, priljubljena izletni\u0161ka to\u010dka v vseh letnih \u010dasih, saj se je v njem mogo\u010de kopati in ribariti. Ob primernih zimskih temperaturah pa postane naravno drsali\u0161\u010de. Pomembna turisti\u010dna pridobitev je nov Hotel Rakitna ob jezeru.<\/p>\n Kraj je znan po svojem blagodejnem podnebju, ki ga ustvarja me\u0161anje sredozemskih in alpskih zra\u010dnih tokov, kar je botrovalo k nastanku Mladinskega klimatskega zdravili\u0161\u010da Rakitna. Obiskujejo ga otroci in mladostniki, ki se soo\u010dajo z ve\u010djimi ali manj\u0161imi te\u017eavami na podro\u010dju hranjenja in \u010dustvovanja. Prihajajo tudi pred\u0161olski in \u0161olski otroci, ki na Rakitni do\u017eivijo \u0161olo v naravi, letovanje, zimovanje, \u0161portne dneve ali pravlji\u010dne izlete.<\/p>\n Proti koncu 1. stoletja so Rimljani med rekama Ziljo in U\u010dko ustanovili julijsko-alpsko vojno krajino z alpskimi zaporami, med drugimi tudi pri Rakitni. Zaporni zid ali Cvinger so Rimljani zgradili med Av\u0161nikom (930 m) in Nova\u0161ko goro (998 m). Zapora se za\u010denja na pobo\u010dju Av\u0161nik pri Jerebi\u010dni skali, pre\u010di blizu izvira potok Resnik, ki je zamo\u010dviril dno doline, od tu pa se v lahnem loku povzpne po ju\u017enem pobo\u010dju Nova\u0161ke gore in prek treh cest dose\u017ee vrh gore. Na vrhu je zaporni zid sledljiv \u0161e nekaj \u010dasa, v skalah z ledinskim imenom Brinjevec pa se izte\u010de.<\/p>\n Krimsko hribovje predstavlja zakraselo obmo\u010dje ju\u017eno od Ljubljanskega barja. Sestavljajo ga mezozojski apnenci in dolomiti, ki so jih tektonski prelomi razrezali na posamezne grude.\u00a0Krim<\/strong>, najvi\u0161ji vrh Krimskega hribovja (1107 m), je najpomembnej\u0161a geodetska to\u010dka v Sloveniji in koordinatno izhodi\u0161\u010de prve katastrske izmere ve\u010djega dela dana\u0161njega ozemlja Slovenije, izdelane med letoma 1817 in 1828. Sleme Krimskega hribovja le\u017ei jugovzhodno od Ljubljanskega barja in se razprostira od severa proti jugu ter vklju\u010duje \u0161e Malinovec, ki sega do vi\u0161ine 1105 m. Proti jugu sta od tu naprej \u0161e dva vrhova, ki sta nad tiso\u010d metri: Koren s 1005 m in Kamenica s 1050 m. Ledenica pri Planinci se nahaja na severnem pobo\u010dju Krima, vzhodno od naselja Planinca, na vi\u0161ini 582 m. Po nastanku je lijakasta udornica. Svoje ime je dobila zaradi snega in ledu, ki se v njej zadr\u017eujeta ve\u010dji del leta. Spust vanjo je zavarovan z jeklenicami. Na Brezovici je ob osnovni \u0161oli postavljena prostostoje\u010da telovadnica, oz. balon z povr\u0161ino 1250 kvadratnih metrov povr\u0161ine za \u0161portne dejavnosti in tribuno, ki sprejme do 300 ljudi. \u0160portni park Jama v Notranjih Goricah nudi mo\u017enost spro\u0161\u010dene rekreacije, organiziranih \u0161portnih in dru\u017eabnih dogodkov. V \u0161portnem parku so igri\u0161\u010da za mali nogomet in ko\u0161arko, urejena so igrala za najmlaj\u0161e, pokrito balini\u0161\u010de, igri\u0161\u010da za tenis in odbojko na mivki. \u010cez vse leto potekajo razli\u010dne \u0161portne prireditve: balinarski turnir, ko\u0161arkarski turnir trojk, medob\u010dinsko \u0161portno tekmovanje, …<\/p>\n Vetrovi nad barjanskimi ravnicami omogo\u010dajo panoramske polete s toplozra\u010dnimi baloni. Vzleti\u0161\u010da balonov so v Vnanjih Goricah in okolici.<\/p>\n Konjereja je v na\u0161i ob\u010dini prisotna \u017ee stoletja. Neko\u010d je bil konj predvsem delovna \u017eival, za katero na Barju zaradi posebnega travni\u0161kega rastja ni primanjkovalo krme. Danes njihova reja pripomore k ohranjanju travnikov v sozvo\u010dju z naravo. \u0160portni navdu\u0161enci gojijo \u0161portno jahanje, drugi pa predvsem ob\u010dudujejo lepoto teh plemenitih \u017eivali. Ljubitelji in konjerejci so zdru\u017eeni v dru\u0161tvih. Tradicijo konjskih vpreg neguje okrog 20 rejcev iz celotne ob\u010dine, ki se vklju\u010dujejo v turisti\u010dno ponudbo.<\/p>\n Vrt pri Zahostniku velja kot eden najbolj domiselno urejenih okrasnih vrtov v Sloveniji in je bil \u017ee predstavljen v \u0161tevilnih medijih. Ve\u010dkrat letno vrt odpre svoja vrata tudi ljubiteljem cvetja in vrtne kulture, ki prihajajo z vseh koncev Slovenije in tudi tujine. Vrt obi\u0161\u010de letno preko 300 obiskovalcev.<\/p>\n Neokrnjeni gozdovi in travniki so pa\u0161a za mnoge \u010debelje dru\u017eine, za katere skrbi ve\u010d kot 50 \u010debelarjev, ki so zdru\u017eeni v dru\u0161tvih. Medeni izdelki so najvi\u0161je kvalitete, opremljeni s certifikati.<\/p>\n Folklorna skupina Ro\u017emarin deluje \u017ee skoraj 30 let. Njihova mati\u010dna dvorana je v Vnanjih Goricah. Razpoznavni so po replikah Krakovskih no\u0161, s katerimi predstavljajo stare ljubljanske plese, tako doma, kot v tujini.<\/p>\n Za\u010detki dramskih uprizoritev v Notranjih Goricah segajo v dvajseta leta minulega stoletja. V \u010dasu svojega slu\u017ebovanja v Notranjih Goricah je nekaj iger re\u017eiral tudi pisatelj Janez Jalen, kar je botrovalo temu, da je gledali\u0161ka skupina leta 1992 prevzela njegovo ime in se preimenovalo v Kulturno dru\u0161tvo Janez Jalen. Dru\u0161tvo ohranja tradicijo uprizarjanja gledali\u0161kih predstav, ki pa s postavitvami zahtevnej\u0161ih besedil in ambiciozno zasnovano re\u017eijo presegajo okvir amaterskega gledali\u0161\u010da. Ob\u010dina Brezovica je prepletena z prometnimi povezavami: Glavna \u017eelezni\u0161ka povezava Maribor – Ljubljana – Koper Avtobus Ljubljanskega potni\u0161kega prometa 6B, vozi na relaciji Vnanje Gorice – \u010crnu\u010de Brezovica Naravna dedi\u0161\u010dina\u00a0v Ob\u010dini Brezovica z naravnimi spomeniki so obmo\u010dja, porasla z gori\u0161kim mahom (visoko barje), Ljubljanica s pritoki, Podpe\u0161ko jezero – kra\u0161ko jezero, Ponikve pri Preserju – vzor\u010dno kra\u0161ko polje, podpe\u0161ki kamnolom kot geomorfolo\u0161ka pomembnost, osamelci na Ljubljanskem barju pa so geomorfolo\u0161ka, krajinska in botani\u010dna pomembnost. Prav tako imamo izjemno\u00a0arheolo\u0161ko dedi\u0161\u010dino\u00a0na delu Ljubljanskega barja, ki pokriva na\u0161o ob\u010dino […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":11488,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_exactmetrics_skip_tracking":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-227","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-o-obcini"],"yoast_head":"\n
\nDanes je njena plovnost med Ljubljano in Podpe\u010djo pomembna turisti\u010dna ponudba.![\"\"](\"http:\/\/www.ljubljanskobarje.si\/uploads\/podobe\/Jezero%203.jpg\")
<\/p>\n
\nKamen se je zdel dragocen \u017ee Rimljanom, ki so ga izrabljali za izgradnjo Emone(dana\u0161nja Ljubljana). Preva\u017eali so ga po Ljubljanici, zaradi \u010desar so prestavili njeno strugo.
\nPodpe\u0161ki \u010drni apnenec je bil priljubljen material arhitekta Jo\u017eeta Ple\u010dnika, iz katerega je po njegovih na\u010drtih izdelano tudi notranje stopni\u0161\u010de v Narodni in univerzitetni knji\u017enici v Ljubljani.
\n![\"\"](\"http:\/\/www.ljubljanskobarje.si\/uploads\/podobe\/Podpe%C5%A1ki%20kamnolom.jpg\")
<\/p>\n![\"\"](\"http:\/\/www.ljubljanskobarje.si\/uploads\/podobe\/Ponikve%202.jpg\")
<\/p>\n
\nOrientacijsko na vrh vodi ve\u010d markiranih poti, ki vodijo iz smeri Podpe\u010d in naprej v Preserje (Sv. Ana) ali pa skozi vas Jezero proti Planinci (550 m) in k njeni cerkvici Sv. Toma\u017ea, kjer se preserska in jezerska pot zdru\u017eita. Na Krim se lahko odpravimo tudi z Rakitne (789 m), od klimatskega zdravili\u0161\u010da, mimo \u017dupanovega vrha (999 m) in Kamenice (1050 m), vendar se pot dolgo dr\u017ei avtomobilske (makadamske) ceste. Najzahtevnej\u0161a pot je strm sedemsto metrski vzpon iz I\u0161ke (325 m) ali I\u0161kega Vintgarja (358 m). Cesti iz smeri Rakitne in I\u0161ke se pod vrhom zdru\u017eita.<\/p>\n
\n![\"\"](\"http:\/\/www.ljubljanskobarje.si\/uploads\/podobe\/kolesarke.jpg\")
\nPo ob\u010dini lahko kolesarite po cestah, kolovoznih poteh po barjanskih ravnicah ali zahtevnej\u0161ih Krimskih poteh. Iz Ljubljane vodi pot mimo Gmajnic po trasi nekdanje \u017eelezni\u0161ke proge do Vrhnike. Na Brezovici se pot odcepi proti Vnanjim in Notranjim Goricam do Podpe\u010di. Iz Podpe\u010di se lahko podate v \u010crno vas, proti Igu skozi Tomi\u0161elj, v Preserje in Kamnik pod Krimom do Gori\u010dice. Priljubljena cestna kolesarska pot je Ljubljana – Brezovica – Podpe\u010d – Bistra – Vrhnika v dol\u017eini 23 km. Zahtevnej\u0161a pot vodi iz Podpe\u010di skozi Preserje na Rakitno in naprej do Cerknice.<\/p>\n
\nV telovadnici je igri\u0161\u010de za odbojko in mali nogomet, mo\u017ena pa je tudi vadba drugih \u0161portnih panog. Poleg u\u010dencev brezovi\u0161ke osnovne \u0161ole jo v prostem \u010dasu uporabljajo razna \u0161portna dru\u0161tva in rekreativci. Telovadnica je dom tekmovalcem Odbojkarskega kluba DUOL Olimpija, kjer trenirajo in gostijo tudi tekmece v najmo\u010dnej\u0161em slovenskem odbojkarskem tekmovanju.<\/p>\n
\nSodobno prenovljena in opremljena ve\u010dnamenska dvorana v Notranjh Goricah omogo\u010da raznovrstne dogodke in prireditve.<\/p>\n
\nAvtocesta A1 Maribor – Ljubljana – Koper
\nCesta Ljubljana – Vrhnika – Logatec
\nCesta Ljubljana – Cesta v gorice – Vnanje Gorice
\nCesta Brezovica – Podpe\u010d – Rakitna – Cerknica
\nCesta Ljubljana – \u010crna vas – Podpe\u010d – Borovnica
\nCesta Ig – Tomi\u0161elj – Podpe\u010d – Borovnica<\/p>\n
\n\u017delezni\u0161ke postaje na relaciji Ljubljana – Se\u017eana so:
\nBREZOVICA, NOTRANJE GORICE in PRESERJE
\nMuzejski vlak vozi na relaciji Ljubljana – Borovnica<\/p>\n
\nin 19 B, ki vozi na relaciji Barje (\u010crna Vas) \u2013 Podpe\u010d<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"