Brezovica

 

Naravna dediščina v Občini Brezovica z naravnimi spomeniki so območja, porasla z goriškim mahom (visoko barje), Ljubljanica s pritoki, Podpeško jezero – kraško jezero,
Ponikve pri Preserju – vzorčno kraško polje, podpeški kamnolom kot geomorfološka pomembnost, osamelci na Ljubljanskem barju pa so geomorfološka, krajinska in botanična pomembnost.

Prav tako imamo izjemno arheološko dediščino na delu Ljubljanskega barja, ki pokriva našo občino z množico najdišč iz vseh arheoloških obdobij. Naselje Brezovica pri Ljubljani je pomembna antična naselbina ob rimski cesti. Posamezne najdbe kažejo na poselitev na robu barja tudi v prazgodovini. Prazgodovinska gradišča so bila odkrita na izpostavljeni vzpetini Sv. Ana nad Podpečjo in na Žalostni gori pri Preserju. Na Rakitni je viden del sistema antičnega zapornega zidovja.

Ljubljanica, reka, ki je imela v času prazgodovine, kot tudi kasneje v času naselitve Slovanov kultni pomen in sodi med najpomembnejša arheološka najdišča v Sloveniji, je od leta 2003 zaščitena kot kulturni spomenik. Do 19. stoletja je bila ena od najdaljših in najpomembnejših plovnih poti na Slovenskem, katere tok so preusmerili ravno na območju občine Brezovica zaradi izjemnega podpeškega črnega apnenca.
Danes je njena plovnost med Ljubljano in Podpečjo pomembna turistična ponudba.

Osamelci, oziroma »otoki« so manj ugreznjeni deli dna Ljubljanskega barja. Sinja gorica (293 m), Blatna Brezovica (326 m), Bevke (Brdo, 345 m), in Kostanjevica (367 m), Plešivica (390 m), Grič – Dobčenica (342 m), osamelci pri Vnanjih Goricah (Veliki vrh, 373 m), Gulč (350 m), Zadočenca (342 m), so vrhovi slemena, ki ločijo Podlipsko dolino na severu in dolino Ljubljanice na jugu. Vzhodno od osamelcev pri Vnanjih Goricah, kjer poteka tomišeljski prelom, osamelcev ni več, kar potrjuje močnejše ugrezanje vzhodnega in jugozahodnega dela Ljubljanskega barja. Le dva manjša, Grmez (320 m) in Babna gorica (328 m), sta že povsem blizu vzhodnega roba Ljubljanskega barja, pri Škofljici.

Podpeški kamnolom se nahaja na severnem pobočju Svete Ane. Pretežno apnenčasta kamnina iz časa spodnje jure, pred 210 milijoni let, je naložena v debeli skladovnici, v kateri se menjavajo nekaj centimetrov debele plasti z večinoma pol metra in tudi več kot meter debelimi črnkastimi ali temno sivimi skladi. Plasti skladov zelo strmo visijo proti jugu. Apnenec v Podpeškem kamnolomu po sestavi ni homogen, ampak se loči med seboj. Najlažje prepoznaven je skladnat apnenec s tesno naloženimi dolgimi belimi progami. To so zanimivi školjčni ostanki in so običajno naloženi vzporedno s plastmi.
Kamen se je zdel dragocen že Rimljanom, ki so ga izrabljali za izgradnjo Emone(današnja Ljubljana). Prevažali so ga po Ljubljanici, zaradi česar so prestavili njeno strugo.
Podpeški črni apnenec je bil priljubljen material arhitekta Jožeta Plečnika, iz katerega je po njegovih načrtih izdelano tudi notranje stopnišče v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.

Južno od naselja Jezero je močvirna ravnica Zajezero. Značilnost te ravnice je kraško jezero, ki leži pod Sveto Ano. Podpeško Jezero je ovalne oblike z dolžino 135 m in širino 120 m. Od dna Ljubljanskega barja ga loči 10 m visoka dolomitna pregrada. Napaja se s površinskim dotokom potoka Jezernice (Mlinski potok), ki izvira v podnožju Krimskega hribovja v sedmih izvirih. Odtok iz jezera je podzemen, verjetno pa ima jezero tudi podzemni pritok. Jezero se s svojimi 47 m globine uvršča med globlja jezera pri nas. Proti dnu se zoži v lijakasto brezno, skozi katerega voda podzemno odteka proti Barju. Na površju se običajno ponovno pojavi v 300 m oddaljenem izviru Pod hruško. Gladina jezera je ves čas enako visoka, občasno pa tudi poplavlja močvirno ravnico. Pozimi temperatura jezera ne pade pod 7º C, poleti pa se voda segreje do 20º C, zato je prijetno poletno kopališče. Jezero je znano po številnih ribjih vrstah, med katerimi so ribolovno zanimive smuč, som, tolstolobik, krap, postrv, ščuka, klen in druge. Močvirna ravnica in jezero sta bila leta 1988 razglašena za naravni spomenik.

Sveta Ana (484 m) se vzpenja strmo nad starim Podpeškim kamnolom. Cerkev Sv. Ane v sedanji obliki je s konca 16. stoletja, sezidana je na temeljih stare gotske cerkve. Na izpostavljeni vzpetini so okrog cerkve odkrili prazgodovinsko gradišče. Je priljubljena izletniška točka in predstavlja odlično razgledno točko na Ljubljansko barje, del Ljubljanske kotline in Alpe. Na vrhu stoji cerkev Sv. Ane. Vrh je dostopen po strmi gozdni poti iz Podpeči in po položnejši makadamski cesti iz kraja Preserje, na začetku katere je urejeno parkirišče.

Ponikve pri Preserju so najmanjše, a hkrati eno najbolj tipičnih kraških polj v Sloveniji. Za slednja je značilno, da nastanejo v kotanjah na slabše prepustni matični podlagi in imajo največkrat podzemni vodni dotok in odtok. Po dnu Ponikev meandrira potok, ki izvira v številnih stalnih izvirih na južnem robu polja in ponikne v ponorih na severnem in vzhodnem delu polja. Kadar pade veliko dežja, polje ojezeri (spomladi in jeseni). Vode na polju so podzemno povezane z vodami iz Rakitne ter z izviri na Ljubljanskem barju. Dno Ponikev je približno 400 m široko in 600 m dolgo in se nahaja na nadmorski višini malo pod 294 m, kar je v višini Ljubljanskega barja.

Nedaleč od vasi Goričica proti Ljubljanici leži Goriški mah, ki je največje in doslej najbolj ohranjeno visoko barje na območju Ljubljanskega barja. Na površini skoraj 19 hektarov in do dveh metrov debelih šotnih plasteh najdemo pestre vegetacijske združbe, od šotnega mahu do sestojev puhaste breze, rdečega bora, smreke in krhlike. V jesenskih mesecih nas bodo toplo sprejele in prijetno presenetile, za vsako oko nenavadno lepe, medonosne planjave jesenske vrese.

Rakitna leži na istoimenski 780−800 metrov visoki kraški planoti, v osrčju Krimsko−Mokriškega hribovja. Ob robu planote je kraško polje, po katerem teče ponikalnica Rakitniščica. Njene izvire so v zgornjem, povirnem delu zajezili in nastalo je jezero, priljubljena izletniška točka v vseh letnih časih, saj se je v njem mogoče kopati in ribariti. Ob primernih zimskih temperaturah pa postane naravno drsališče. Pomembna turistična pridobitev je nov Hotel Rakitna ob jezeru.

Kraj je znan po svojem blagodejnem podnebju, ki ga ustvarja mešanje sredozemskih in alpskih zračnih tokov, kar je botrovalo k nastanku Mladinskega klimatskega zdravilišča Rakitna. Obiskujejo ga otroci in mladostniki, ki se soočajo z večjimi ali manjšimi težavami na področju hranjenja in čustvovanja. Prihajajo tudi predšolski in šolski otroci, ki na Rakitni doživijo šolo v naravi, letovanje, zimovanje, športne dneve ali pravljične izlete.

Proti koncu 1. stoletja so Rimljani med rekama Ziljo in Učko ustanovili julijsko-alpsko vojno krajino z alpskimi zaporami, med drugimi tudi pri Rakitni. Zaporni zid ali Cvinger so Rimljani zgradili med Avšnikom (930 m) in Novaško goro (998 m). Zapora se začenja na pobočju Avšnik pri Jerebični skali, preči blizu izvira potok Resnik, ki je zamočviril dno doline, od tu pa se v lahnem loku povzpne po južnem pobočju Novaške gore in prek treh cest doseže vrh gore. Na vrhu je zaporni zid sledljiv še nekaj časa, v skalah z ledinskim imenom Brinjevec pa se izteče.

Krimsko hribovje predstavlja zakraselo območje južno od Ljubljanskega barja. Sestavljajo ga mezozojski apnenci in dolomiti, ki so jih tektonski prelomi razrezali na posamezne grude. Krim, najvišji vrh Krimskega hribovja (1107 m), je najpomembnejša geodetska točka v Sloveniji in koordinatno izhodišče prve katastrske izmere večjega dela današnjega ozemlja Slovenije, izdelane med letoma 1817 in 1828. Sleme Krimskega hribovja leži jugovzhodno od Ljubljanskega barja in se razprostira od severa proti jugu ter vključuje še Malinovec, ki sega do višine 1105 m. Proti jugu sta od tu naprej še dva vrhova, ki sta nad tisoč metri: Koren s 1005 m in Kamenica s 1050 m.
Orientacijsko na vrh vodi več markiranih poti, ki vodijo iz smeri Podpeč in naprej v Preserje (Sv. Ana) ali pa skozi vas Jezero proti Planinci (550 m) in k njeni cerkvici Sv. Tomaža, kjer se preserska in jezerska pot združita. Na Krim se lahko odpravimo tudi z Rakitne (789 m), od klimatskega zdravilišča, mimo Županovega vrha (999 m) in Kamenice (1050 m), vendar se pot dolgo drži avtomobilske (makadamske) ceste. Najzahtevnejša pot je strm sedemsto metrski vzpon iz Iške (325 m) ali Iškega Vintgarja (358 m). Cesti iz smeri Rakitne in Iške se pod vrhom združita.

Ledenica pri Planinci se nahaja na severnem pobočju Krima, vzhodno od naselja Planinca, na višini 582 m. Po nastanku je lijakasta udornica. Svoje ime je dobila zaradi snega in ledu, ki se v njej zadržujeta večji del leta. Spust vanjo je zavarovan z jeklenicami.

Po občini lahko kolesarite po cestah, kolovoznih poteh po barjanskih ravnicah ali zahtevnejših Krimskih poteh. Iz Ljubljane vodi pot mimo Gmajnic po trasi nekdanje železniške proge do Vrhnike. Na Brezovici se pot odcepi proti Vnanjim in Notranjim Goricam do Podpeči. Iz Podpeči se lahko podate v Črno vas, proti Igu skozi Tomišelj, v Preserje in Kamnik pod Krimom do Goričice. Priljubljena cestna kolesarska pot je Ljubljana – Brezovica – Podpeč – Bistra – Vrhnika v dolžini 23 km. Zahtevnejša pot vodi iz Podpeči skozi Preserje na Rakitno in naprej do Cerknice.

Na Brezovici je ob osnovni šoli postavljena prostostoječa telovadnica, oz. balon z površino 1250 kvadratnih metrov površine za športne dejavnosti in tribuno, ki sprejme do 300 ljudi.
V telovadnici je igrišče za odbojko in mali nogomet, možna pa je tudi vadba drugih športnih panog. Poleg učencev brezoviške osnovne šole jo v prostem času uporabljajo razna športna društva in rekreativci. Telovadnica je dom tekmovalcem Odbojkarskega kluba DUOL Olimpija, kjer trenirajo in gostijo tudi tekmece v najmočnejšem slovenskem odbojkarskem tekmovanju.

Športni park Jama v Notranjih Goricah nudi možnost sproščene rekreacije, organiziranih športnih in družabnih dogodkov. V športnem parku so igrišča za mali nogomet in košarko, urejena so igrala za najmlajše, pokrito balinišče, igrišča za tenis in odbojko na mivki. Čez vse leto potekajo različne športne prireditve: balinarski turnir, košarkarski turnir trojk, medobčinsko športno tekmovanje, …

Vetrovi nad barjanskimi ravnicami omogočajo panoramske polete s toplozračnimi baloni. Vzletišča balonov so v Vnanjih Goricah in okolici.

Konjereja je v naši občini prisotna že stoletja. Nekoč je bil konj predvsem delovna žival, za katero na Barju zaradi posebnega travniškega rastja ni primanjkovalo krme. Danes njihova reja pripomore k ohranjanju travnikov v sozvočju z naravo. Športni navdušenci gojijo športno jahanje, drugi pa predvsem občudujejo lepoto teh plemenitih živali. Ljubitelji in konjerejci so združeni v društvih. Tradicijo konjskih vpreg neguje okrog 20 rejcev iz celotne občine, ki se vključujejo v turistično ponudbo.

Vrt pri Zahostniku velja kot eden najbolj domiselno urejenih okrasnih vrtov v Sloveniji in je bil že predstavljen v številnih medijih. Večkrat letno vrt odpre svoja vrata tudi ljubiteljem cvetja in vrtne kulture, ki prihajajo z vseh koncev Slovenije in tudi tujine. Vrt obišče letno preko 300 obiskovalcev.

Neokrnjeni gozdovi in travniki so paša za mnoge čebelje družine, za katere skrbi več kot 50 čebelarjev, ki so združeni v društvih. Medeni izdelki so najvišje kvalitete, opremljeni s certifikati.

Folklorna skupina Rožmarin deluje že skoraj 30 let. Njihova matična dvorana je v Vnanjih Goricah. Razpoznavni so po replikah Krakovskih noš, s katerimi predstavljajo stare ljubljanske plese, tako doma, kot v tujini.

Začetki dramskih uprizoritev v Notranjih Goricah segajo v dvajseta leta minulega stoletja. V času svojega službovanja v Notranjih Goricah je nekaj iger režiral tudi pisatelj Janez Jalen, kar je botrovalo temu, da je gledališka skupina leta 1992 prevzela njegovo ime in se preimenovalo v Kulturno društvo Janez Jalen. Društvo ohranja tradicijo uprizarjanja gledaliških predstav, ki pa s postavitvami zahtevnejših besedil in ambiciozno zasnovano režijo presegajo okvir amaterskega gledališča.
Sodobno prenovljena in opremljena večnamenska dvorana v Notranjh Goricah omogoča raznovrstne dogodke in prireditve.

Občina Brezovica je prepletena z prometnimi povezavami:
Avtocesta A1 Maribor – Ljubljana – Koper
Cesta Ljubljana – Vrhnika – Logatec
Cesta Ljubljana – Cesta v gorice – Vnanje Gorice
Cesta Brezovica – Podpeč – Rakitna – Cerknica
Cesta Ljubljana – Črna vas – Podpeč – Borovnica
Cesta Ig – Tomišelj – Podpeč – Borovnica

Glavna železniška povezava Maribor – Ljubljana – Koper
Železniške postaje na relaciji Ljubljana – Sežana so:
BREZOVICA, NOTRANJE GORICE in PRESERJE
Muzejski vlak vozi na relaciji Ljubljana – Borovnica

Avtobus Ljubljanskega potniškega prometa 6B, vozi na relaciji Vnanje Gorice – Črnuče
in 19 B, ki vozi na relaciji Barje (Črna Vas) – Podpeč