Breza ni le zdravilna in aromatska rastlina, ki se uporablja že stoletja, temveč je vsestransko uporabno drevo. Drevesa od nekdaj veljajo za simbol moči, modrosti, plodnosti in življenja samega. Prvobitna plemena po vsem svetu so zgradila svojo kulturo in družbo na temelju lastne zamisli narave, ta zamisel je prepletena z njihovo neposredno izkušnjo naravnega sveta. Iz sveta nad njim črpajo stvari, ki jih potrebujejo za ohranitev življenja, za hrano in zdravje ter za verovanja, ki hranijo dušo. Iz tega neizčrpnega vira prihajajo njihove zamisli o življenju in navdih za zdravilske in verske obrede.
Breza v vseh avtohtonih kulturah služi za komunikacijo z absolutnim in odvaja negativno energijo. Velja za zaščitni simbol večnega kroga življenja in smrti. Pri avtohtonih ljudstvih Sibirije ima breza izvoren pomen in je tako kot sibirska cedra kozmični prevodnik. To je drevo, ki ga častijo in nanj obešajo trakove želja. Ko v Sibiriji sedemo pod brezo, smo sedli v območje nežnega miru, ki spominja, da življenje ni boj, ampak je lahko skladno in milo. To je kraj, kjer odložimo bremena in sprejmemo darove, ki jih daje življenje. Ne glede na to, kakšen odziv sproži stik z brezo, bo izkušnja vedno širila naše polje zavedanja. Moč breze nas premakne na drugo raven, na kateri človeški vzorci vedenja ne veljajo več. Zavest se razširi in pogled na stvarnost se spremeni, ko na svet in svoje probleme pogledamo z drugačnimi očmi. Hkrati sami sebe bolje spoznamo, kajti ko spoznamo življenjsko silo breze, jo moramo spoznati tudi v sebi. To odkritje vzpostavi še močnejšo resonanco med človekom in brezo. Breza je drevo, ki nudi zaščito. Zato so v Rusiji na vrh njene veje obešali rdeč trak, da bi se rešili uročljivih pogledov. Po starem ljudskem izročilu nas veja varuje pred strelami. Nekatera avtohtona ljudstva so z njenimi vejicami izganjala duhove, tako da so z njimi tepeškali obsedene ljudi. Iz brezinega lesa so nekdaj izdelovali zibelke, da bi varovale novorojenčke. Zanimivo je, da je bila tradicionalna čarovniška metla narejena iz brezinih vejic, razne čarovniške knjige pa še danes navajajo, da če želimo privabiti v svoje življenje ljubezen, na kos lubja, ki ga naberemo ob mlaju, z rdečo barvo napišemo ljubezensko željo in jo nato kot kadilo zažgemo.
Samo v Evropi poznamo več kot 65 vrst brez (Betula sp.). Breza je rastlina, ki sodi med najbolj vzdržljiva listopadna drevesa. Tako jo najdemo v zelo mrzlih krajih, v zmernem podnebju pa je prva drevesna vrsta, ki se spontano obnovi po naravnih nesrečah, npr. požaru, potresu,… Raste v hrastovih in brezovih gozdovih, na peščenih travnikih, gozdnih obrobjih in ekstremnih rastiščih, kot so barja in suha pobočja. Uspeva predvsem na nerodovitnih, suhih do vlažnih, kamnitih, humoznih, peščenih in ilovnatih tleh. Ker potrebuje veliko svetlobe, raste na svetlem, v višino doseže do 25 m in je drevo z globokimi koreninami. Ker vsako drevo raste iz korenin, se moč korenin odraža kot moč drevesa. To je eden od razlogov, da je breza energijsko tako močno drevo. Njeni listi se jeseni obarvajo v zlato-rjavo, še bolj pa je znana po svoji beli skorji, ki jo razvije z leti. Ravno zaradi zlato-rjavih listov in veličastne srebrno-bele skorje, ki jo povzroča pigment betulin, je navdihnila marsikaterega pesnika. Brezine poteze razkrivajo nežnost in milino, vendar v njej ni nič šibkega. Pod njenim rahlim lubjem, ki se lušči, je trd in močan les. Krošnja je nepravilno jajčaste oblike in redka, z visečimi vejami. Mlade veje imajo rdečkastorjavo skorjo in jih prekrivajo voščeni in lepljivi izrastki/bradavice. Listi so po vejah premenjalno razvrščeni, so trikotno romboidne oblike, dolgi 4-7 cm, pri dnu široko klinasti, proti vrhu priostreni in dvakrat ostro nazobčani. Listni pecelj je dolg 2-3 cm in gol. Cvetovi so enospolni, rastlina je enodomna. Moški in ženski cvetovi se združujejo v navidezne mačice. Moške mačice (viseče, po 2 do 3 skupaj in dolge 2-3 cm) so sedeče in se razvijejo jeseni na vrhu enoletnih mladik. Ženske mačice (pokončne, dolge okoli 2 cm) so pecljate in se razvijejo spomladi na vrhu stranskih kratkih poganjkov. Plod je enosemenski krilati orešek jajčaste oblike.
Breza raste izredno hitro in zaradi tega sodi med drevesa z najkrajšo življenjsko dobo. Doživi namreč le 60 do 100 let. Na brezah pogosto zraste več deset nenavadnih, košatih tvorb, ki so videti kakor velika gnezda ptic iz tesno prepletenih vejic. Vzrok za te tvorbe so glive in bakterije v drevesu, ki veje silijo k temu, da poženejo na stotine novih in novih poganjkov. Ti poganjki se razvijejo v vejice, ki so iz leta v leto bolj prepletene. Te košate tvorbe sicer obtežijo veje in jih vlečejo k tlom, drugače pa drevesu ne škodijo pretirano. Tvorbe so na drevesu videti kakor kodravo prepletena brada. A kdorkoli bi hotel to brado razplesti, bi se pošteno namučil. Vejice so namreč nagnetene skupaj in hudo skrivinčene ter tako tesno povezane med seboj, da jih je izredno težko spraviti narazen.
Brezo napada medicinsko zelo zanimiv parazit in sicer drevesna goba v Sibiriji imenovana čaga. Paraziti so znani po tem, da ukradejo tisto, kar potrebujejo za življenje npr. pri drugih rastlinah, vendar gostitelju ničesar ne nudijo v zameno. Tako je čaga oz. brezina goba v Sibiriji poznana tudi kot brezin rak. Ta dobesedno v parih letih umori brezo ima pa ravno zaradi nje skoraj da čudežne lastnosti in zato velja za gobo nesmrtnosti.
V Sibiriji se v banjah, kakor imenujejo njihove „savne“ šibajo z brezovimi vejami, tako iz zdravstvenih, kakor tudi drugih višjih/duhovnih razlogov. Mehko lubje v Sibiriji uporabljajo za izdelavo različnih šatuljic in posod, les pa kot gradbeni material za koče v katerih živijo in za izdelavo pohištva. Razna avtohtona indijanska plemena so iz brezovine izdelovala sveče, kanuje, razne posode ter tulce za puščice. Naravna pijača Kamčatke je brezin sok pridobljen neposredno iz drevesa brez predhodne fermentacije. Tako kot javorov sok, se lahko tudi brezin sok uporablja za proizvodnjo sirupa ali sladkorja. Spomladi notranjo skorjo breze v Sibiriji narežejo na tanke trakove in jih skuhajo kot brezine nudeljne. Breza služi celo za izdelavo arom in sladil za peciva, sladkarije, žvečilne gumije, mlečne deserte, želatine, pudinge ter za proizvodnjo kisa in alkoholnih pijač, kot sta rum in vino ter brez alkoholnih pijač, kot je koreninsko pivo in ostale pijače. Olje, ki se ga pridobi z destilacijo iz lesa je insekti-fungicidno in je zato primerno za zaščito krzna/kožuhov. V Rusiji se proizvodi pridobljeni na podlagi tega drevesa, kot so npr. katran/premazi in oglje široko uporabljajo. Eterična olja breze so uporabna v kozmetiki in ostalih proizvodih za osebno nego ter v parfumski industriji.
V uradni medicini se breza predvsem uporablja za zdravljenje bolezni, kot so motnje urinarnega trakta, kožne bolezni, hude infekcije in vnetja. V sibirski tradicionalni in uradni medicini uporabljajo skoraj vse dele breze: popke/brste, liste, skorjo, lubje in drevesni sok ter tudi drevo kot tako. Avtohtona ljudstva Sibirije uporabljajo brezino lubje za pripravo mazila za celjenje ran, brezin sok pa uporabljajo v primeru bolezni respiratornega trakta in kot zdravilo za izboljševanje zdravja. Zaradi čistilnega in diuretičnega delovanja breze, jo uporabljajo proti protinu, revmatizmu in blagih bolečinah zaradi artritisa. Tudi vsa avtohtona indijanska plemena so jo uporabljala v zdravilne namene. Tako so Cherokee žvečili liste proti dizenteriji in uporabljali čaj iz skorje proti prehladu, dizenteriji, mlečnemu urinu in želodčnim boleznim. Pleme Delaware je uporabljalo prevretek iz lubja kot kataraktik ali emetik, pleme Iraquoisi pa proti prehladu, vročini, bolečinam in spolnim boleznim. Ojibwa indijanci so uporabljali lubje kot diuretik.
Farmakološke substance, ki jih vsebujejo breze so večinoma fenoli, flavonoidi, tanini, saponini, glikozidi, steroli in terpenski derivati.
Brezini popki vsebujejo eterično olje, ki ima diuretičen, holagogičen in protivneten učinek.
Namesto eteričnega olja, ki ga vsebujejo popki, listi vsebujejo betulinsko kislino, askorbinsko kislino (vitamin C), karoten, triterpene alkohole, kumarinske substance, flavonoide, leukoantocianide, sterole, hiperozide, saponine in taninske snovi. Poparek iz listov kaže diuretičen, holagogičen, helmintagogičen in antifungiciden učinek. Brezino listje je učinkovito zdravilo za vnet sečni mehur in druge dele sečil, saj deluje tako, da olajša izločanje vode iz telesa. Listi breze so namreč blago sredstvo za odvajanje vode iz tkiva in ne dražijo ledvic. Ker pospešujejo odvajanje seča ter spodbujajo in izboljšujejo presnovo jih pogosto dodajajo tudi čajem za čiščenje krvi in čajem za dodatno zdravljenje kroničnih revmatičnih bolezni. Zeliščni čaj iz listov se uporablja tudi za posebne diete.
Brezino lubje je učinkovito zdravilo za vnet sečni mehur in druge dele sečil. Iz telesa odstranjuje odvečno vodo. Z vlažno notranjo stranjo sveže odluščenega lubja se oblagajo razbolene mišice. Iz listov in/ali lubja breze se lahko pripravlja tudi tinktura.
Betulin iz brezinega lubja nas veruje pred škodljivimi prostimi radikali, saj sodi med antioksidante oziroma lovilce prostih radikalov. Znanstveno dejstvo je, da goba čaga, ki raste na brezah kaže dosti več terapevtskih lastnosti, kot tista, ki raste na drugih drevesnih vrstah. Osnovne delujoče substance so ravno betulin, lupeol, betulinska kislina itd., ki jih čaga posrka brezi. Te aktivne snovi breze imajo namreč protirakavo delovanje, povzročajo apoptozo (programirano/načrtovano smrt) rakavih celic in prenos v čago še poveča te lastnosti…
Brezin drevesni sok pa je domače zdravilo za pomladansko kuro, ki krepi, poživlja, čisti kri in kožo ter pomaga iz telesa izločati sečne soli.
V Sibiriji tradicionalno uporabljajo za zdravljenje oziroma vzpostavljanje ravnovesja v človeškem telesu brezo, ki raste v naravi. Njeno nežnost uporabljajo za zdravljenje vsakega pretresa; tako telesnega kot čustvenega. Nežnost pomaga odpraviti bolečine, ki jih povzroči stres v odnosu do sebe in drugih. Breza nam tudi omogoči, da delujemo bolj ustvarjalno, saj uravnovesi moško in žensko energijo v nas. Njena energija nam pomaga skleniti mir s samim seboj, prav takšnimi, kot smo; pomaga ukrotiti ego (spoznati način njegovega delovanja, tako da nismo več njegove žrtve) in razširiti prostor za delovanje višjega jaza. Breza ima tudi energijo spravljivosti. Ker pomaga, da smo bolj mirni, ustvarja prostor miru. Pomaga, da sprejmemo sami sebe in se spravimo s seboj – pridobitev samospoštovanja. Ker povzroča pomirjanje z zibelko življenja, pomaga odpravljati ginekološke težave pri ženskah, ki so posledica čustvenih ran zaradi prejšnjih travm. Pomaga nam tudi obvladovati spremembe, da se z njimi sprijaznimo.
Breza je le eno izmed mnogih dreves, ki jih poznamo in ga dnevno srečujemo tudi pri nas. Vredno je nabrati njene liste in lubje in z njimi odpraviti kakšno tegobo ter se tako izogniti kemičnim pripravkom. Liste nabiramo oziroma trgamo pozno spomladi in poleti. Ko se nabira lubje, moramo biti previdni, saj ga je potrebno lupiti vzdolž debla in ne naokrog (v obliki prstana), da se drevo ne posuši. Breza ima tudi izreden potencial za pomoč in zdravljenje, zato jo je vredno opaziti in se z njo včasih tudi srečati in pogovoriti. S spoštovanjem narave tako tudi bolj razumemo našo lastno človeško nrav, saj če na rastline gledamo le kot na vir posameznih učinkovin, ne moremo videti njihove resnične moči.