Železniška proga Brezovica – Vrhnika

Železniška proga Brezovica – Vrhnika
15 septembra, 2017 admin

Končna postaja (postajališče) železniške proge Brezovica-Vrhnika, nesporni simbol napredka in razvoja Vrhnike iz nekdanjega trga v mesto, danes žalostno propada. Turistično in Muzejsko društvo spodbujata k prenovi stavbe, Občina pa že načrtuje odkup.

 

Železniška proga Brezovica – Vrhnika

Cesarska železnica Dunaj-Trst, t.i. Južna železnica, je sredi 19. stoletja prav nerodno obšla Vrhniko, po nekaterih virih menda prav po zaslugi vplivnih vrhniških prevoznikov. Od nje sta imela še največ Vrhničana Kotnik in Lenarčič, ki sta gradila železniške čuvajnice med Ljubljano in Logatcem ter postajno poslopje v Borovnici in pa bistriški gospod Galle s prostranimi gozdovi okrog Borovnice. Za Vrhniko se je s preusmeritvijo prometa na železnico in zatonom furmanstva ter splavarstva pričelo obdobje gospodarske krize. Med najglasnejšimi pobudniki železniške povezave Vrhnike z Ljubljano je bil proti koncu 19. stoletja ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je imel v lasti ligojnske rudnike premoga. Prizadevanja so se okrepila po uničujočem potresu leta 1895, ko je deželni zbor odobril finančna sredstva za pripravljalna dela, ministrstvo za trgovino in javna dela pa načrte. Dve leti pozneje so ljubljanski župan, vrhniški župan Ivan Hribar ter upokojenec Johan Gruden dobili koncesijo za gradnjo 11 km in 505 m dolge proge s petimi novimi postajami in postajališči (Brezovica, Lukovica, Log, Drenov Grič in Vrhnika). 23. julija 1899 je bilo svečano odprtje nove proge. Do leta 1936 jo je upravljala delniška družba Lokalna železnica Ljubljana-Vrhnika, nakar so jo prodali kraljevini Jugoslaviji. Leta 1934 so na željo Vrhničanov progo podaljšali za 665 metrov do nove končne postaje Vrhnika-trg (po letu 1955 Vrhnika-mesto). Načrtovana povezava z Idrijo ni nikdar zaživela. Za vožnjo po približno 19 km dolgem odseku med postajama Ljubljana in Vrhnika so vlaki vozili 38 minut. Pot do končne postaje pa je zaradi priklapljanja oz. odklapljanja tovornih vagonov trajala še dodatnih 15 do 20 minut. Četudi naj ne bi bila rentabilna, je odigrala pomembno vlogo med obema svetovnima vojnama, vrhniški industriji prinašala čedne dobičke, v letu pred ukinitvijo pa s postaje Vrhnika-mesto prepeljala kar 290.350 potnikov. 16. januarja 1966 je država progo uradno ukinila in prav hitro zatem pobrala tudi tire.

 

Skladišče, parkirišče ali muzejček?

Od železniške infrastrukture nekdanje lokalne vrhniške železnice se do današnjih dni ni ohranilo prav dosti. Nekdanja železniška poslopja danes služijo kot stanovanja, traso pa so v večjem delu občine v zadnjih letih modro spremenile v kolesarsko in pešpot. Simbol gospodarskega vzpona in priča prehoda nekdanjega trga v mesto, stavba končne postaje vrhniške železnice (EŠD: 12530), je leta po ukinitvi služila kot skladišče, okoliško zemljišče pa za parkirišče. Slovenske železnice so jo Občini Vrhnika oddajale za 262 EUR na mesec, vzdrževale pa natanko toliko, kot se lahko vsak prepriča na lastne oči. Po lanskem silvestrskem požaru so na primer zevajočo luknjo v strehi morali za silo pokriti člani Turističnega društva Blagajana Vrhnika, ki jim ni vseeno za usodo najpomembnejše vrhniške kulturne dediščine. Od obljub o sanaciji so ostale zgolj redno prihajajoče položnice za najemnino. Pobuda Turističnega in Muzejskega društva Vrhnika, naj občinsko vodstvo vendarle nekaj ukrene v smeri ohranitve postajnega poslopja, pa je kot kaže padla na plodna tla. Lanskega oktobra so stekli pogovori z lastnikom – SŽ in decembra je občinski svet potrdil predlog občinskega proračuna, v katerem je za nakup obravnavanega zemljišča namenjenih kar 40.000 EUR. Leto dni po odkritem pozivu Muzejskega društva k ureditvi postaje v smislu predstavitve vrhniške novejše zgodovine je ideja še vedno živa, menda pa tudi pripravljenost Železniškega muzeja k postavitvi parne lokomotive v njeni bližini. Če k temu prištejemo še podporo domačega Turističnega društva, pa društev ter posameznikov, ki v sosednji Borovnici že skrbijo za »železniški muzejček« in seveda dejstvo, da bi s tovrstno pridobitvijo po mnenju pobudnikov obogatili turistično ponudbo številnim obiskovalcem bližnje Cankarjeve spominske hiše ter načrtovanega interpretacijskega centra, se že vprašaš, kje so pravzaprav zadržki.

 

Damjan Debevec

Design Style Switcher